klanca (613)

geometrijo gotike granitne galerije gaštejskega	klanca	jasni jarino jagodičastih jadrnih jambov ječanja	A
jambov ječanja jagnjedi in jelše jelenovega	klanca,	menažerijo marcipanov marianskega moteta v mahóvnato	A
marianskega moteta v mahóvnato moherje mohorjevega	klanca,	četvorka črtov Črtomira pa čez čudapolni, čutno	A
čudapolni, čutno čipkan črkopis čeri čirškega	klanca,	helensko himnična skoz helikon hozane hrama	A
hozane hrama s halogastimi héksametri hujanskega	klanca	klone klana v kali klice kančka končnosti krvi	A
končnosti krvi kot Kancijeve kletve kanja na klancu	Klanca,	kokô se krempljev krutega kragulja krivde kljujejo	A
»Bo dež,« pravi in stopi na sredo kamnitega	klanca,	ki se strmo vzpenja. »Ni mogoče!«	A
skokov prožnih nog. Potem se je Luciana sredi	klanca	ustavila in zajemala sapo. »Greva v kino?« je	A
.. stran 71 . \/ Takrat se je za njima vrh	klanca	oglasil zbor otroških glasov. »Poljubi jo!«	A
zakričal: »Poljubi jo!« Ustavila se je sredi	klanca	in pokazala s kazalcem. »Lej jo,« je rekla.	A
oče. »Najbrž prihaja od tod, ker je hiša vrh	klanca	in je bilo treba k njej vse pripeljati samotež	A
ravno dvorišče, obzidano s suhim zidom, sega do	klanca,	ki je dober meter niže.Onstran klanca velik	A
do klanca, ki je dober meter niže. Onstran	klanca	velik hlev. Nad hlevom stara, nizka, a čista	A
Nančika rože v loncih. Nasproti skednja, onstran	klanca,	nad krčmo, je star, z mahom poraščen, vedno	A
Orel, s praznim oprtnikom na hrbtu, stoji sredi	klanca	pred skednjem in strmi v dolino, odkoder se	A
Fašist teče navkreber. Na dnu	klanca	je tovornjak.Fašisti vlečejo nanj mrtvega Dragiča	A
pomigne častniku ter mu z roko pokaže ob zidu	klanca	in ceste.Častnik pozdravi, se strumno okrene	A
s surovim, zapitim obrazom, se ustavi sredi	klanca	ter se z izbuljenimi očmi zamakne v sočno dekle	A
zaničljivo namrdne in zmigne z rameni. S strmega	klanca	še vedno prihaja škripanje čevljev in glasno	A
pomešani z glasno tujo govorico, se slišijo s	klanca.	Koraki se bližajo in se ustavijo pred hišo, govorica	A
Rogovilasti domobranec se razkorači sredi	klanca,	s kretnjo pokaže Tildico in oholo oklikne osuplo	A
bridkosti in obupu. Ko patrulja izgine na dnu	klanca,	se zdrzne in z vso gibčnostjo, ki jo še premorejo	A
sune proti očku Orlu, ki stoji v mesečini sredi	klanca.	Boris prileti k njemu.	A
eden je bil srbski - ki so prvi pripeljali do	klanca.	Glasno protestiranje njihovih voznikov ni pomagalo	A
ko so bile razmere močnejše. Prišli so do	Klanca,	in Klančar je predlagal, da bi šli na liter	A
potu čez gozd mimo krive tise. Ko pride vrh	klanca,	zasliši dalje v gozdu pokati puške.Gozdar obstane	A
Ni si upal izpeljati. Tedaj pride s	klanca	gosposki turist.Ko zagleda starega moža, ki	A
Marjanica in skočila z voza. »Tu je že preveč	klanca,	da bi naju vozila.« Tudi Nejc je skočil z voza	A
z veliko ruto, vstal in se obrnil proti vrhu	klanca.	»O Bog, Tebi jih izročam.	A
se z nje odcepila pot skozi gozd pa do našega	klanca.	Oziral sem se po redkih hišah na obeh straneh	A
čas ter umrl z molkom v roki ...“ Stali so vrhu	klanca:	Martinec je zamahnil z robcem. ”Hej, postojte	A
”No dalje, Martinec, dalje!“ Vrhu	klanca	so bili, ozrl se je v dolino. ”Kaj niso zapeli	A
samotno lepoto zamaknjen le par korakov od	klanca	pod novo cesarsko cesto, ni bil živemu svetu	A
od mraza ... Njegovi domači so bili kajžarji s	klanca,	siromaki, da se Bogu usmili.Kadar sem bil dobre	A
sunkoma s svojim dolgim, moškim korakom. Vrhu	klanca	se je nenadoma okrenila, zavpila s kričečim	A
Globoko in težko je zasopel Jure, postal je vrhu	klanca,	ozrl se je z velikim svobodnim pogledom.	A
na njegov dom. Urno je šel, poti ni čutil,	klanca	ni videl ... in zdelo se mu je, da razprostira	A
lista ne splašil, bo vzdignil to streho.“ Vrhu	klanca	se je prikazala črna senca; človek je hitel	A
z veliko spretnostjo je plezala navkreber, s	klanca	na klanec, iz jarka v jarek; za hip je izginila	A
kako bi dolg poplačal? Kamen bi zdrčal, sredi	klanca	bi bila že skala. Treba je varčevati.	A
bi kdaj tudi tu sem zasijalo sonce? Vsaj do	klanca	da bi prodrlo, razgnalo najgostejše sence, potisnilo	A
nagnilo do hriba. Ko so priromale sence s	klanca	ter upihavale luči po dolini, počasi in tiho	A
motovilile, prerivale so se in premetavale s	klanca	v dolino, iz doline v klanec, dokler ni senca	A
bonbonov. Zdaj iščem službe in stanujem pri Hani s	Klanca.	Vsi skupaj bodite pozdravljeni!“	A
ki človeka ne uspava, temveč omami. Hana s	Klanca	je sedela na skrinji poleg postelje; prebirala	A
je zastrmel v tem� ter spet zaspal. Hana s	Klanca	se je zgenila na skrinji, ozrla se je po izbi	A
se ti zdi hudó prijetno, da ravná ta Hana s	Klanca	tako s teboj, kakor s samosrajčnikom?In še bolj	A
zajokal je naglas; duri so bile zaprte, Hana s	Klanca	pa je začela godrnjati v spanju in tudi fant	A
že tisto uro, ko je bila potrkala pri Hani s	Klanca	in je stopila v izbo, je pogledala poetu v obraz	A
koraki. Na pragu jima je prišla naproti Hana s	Klanca;	bel predpasnik je imela prepasan in na glavi	A
”Saj so že pijani kakor živine!“ Hana s	Klanca	se je zasmejala. ”Res lepo družbo si vabil	A
in čudno potrt se je napotil v klanec. Vrhu	klanca	je stala sredi vrtiča, ograjenega z rdeče pobarvano	A
nenadoma njegove misli v drugo smer, s strmega	klanca	v gluho dolino?Kdaj se je to zgodilo in zakaj	A
nisem videl tako neizmerno žalostnega, samotnega	klanca;	zelo širok je bil in strm, za ped visoko pokrit	A
Dalje sem šel, nič misli v težkem srcu. Vrhu	klanca	se je nagnila pot in se je spet vzdignila.Od	A
odpravila peš domov in Francka jo je spremila do vrh	klanca.	Zmrzovalo je, sneg je bil pokrit s tanko ledeno	A
JE MLADIKA Zgodilo se je veliko - fant s	klanca	je šel študirat.To se pravi, na posušenem drevesu	A
oblečen kakor komaj sodnik. In potem pojdejo s	klanca,	se vrnejo zmagoslavno v trg, kjer so bele hiše	A
Kako ti govori, fant! Kdo bi si mislil, da je s	klanca	- po gosposko govori!“- Govoril je kakor oče	A
tudi na obrazih se jim je poznalo, da so s	klanca.	Počasi se je pomikala procesija, Lojze je bil	A
tanki glas, da je plaval čez trg in prav do	klanca	- in tam je stala mati in je poslušala ...V čudnem	A
Mihovih. Pisar in čevljar sta kupila žganje, pol	klanca	je bilo zbranega v prostorni izbi.Francka je	A
delala na polju, pozimi je krpala siromakom s	klanca,	ali to delo je bilo večidel zastonj; časih je	A
mu osivele. Prišli so pogrebci, siromaki s	klanca.	Ob zadnjem času jih je mnogo pomrlo, ali v njih	A
tako je šlo neprestano: iz trga na klanec, s	klanca	v grob.Pred letom dni je nehala delati opekarnica	A
tako govorite? Saj sem vedel - kako pojde s	klanca	študirat? Drugi ljudje bodo skrbeli zanj - lepo	A
”Mati, vse je pri kraju! Le brž s	klanca,	le hitro mati!V mestu, tam imam veliko in lepo	A
jo je pod pazduho in šli so vsi, bežali so s	klanca,	s klanca izgnanih, izgubljenih, prokletih ljudi	A
pazduho in šli so vsi, bežali so s klanca, s	klanca	izgnanih, izgubljenih, prokletih ljudi ... dol	A
hlapci, vsi . / . / stran 183 . / siromaki s	klanca!	Poglej njih zgodovino - tisoč let hlapčevstva	A
zaseke se je vzdignila pot strmo v hrib. Tega	klanca	nikoli nisem maral; še preplavljena zaseka se	A
nizki, pred kratkim časom pobeljeni hišici vrh	klanca.	V široki sobi s črnim, lesenim stropom je vladal	A
daljavi, korak od poti, vse lepša pokrajina? qqqqq	qqqqq	qqqqqČe bi preskočil pogledal?...	A
Dalje, popotnik! Onstran	klanca,	na obeh straneh, pa so gledala iz noči vesela	A
ne zapazil luči v oknu, kdor bi se ozrl izpod	klanca.	Iskal je po izbi, hodil je iz kota v kot, upognjen	A
in je pritisnil pest na čelo. Že na poti s	klanca	ga je bil ranil nekdo nizko na čelu, nad obrvjo	A
Zavila sva v klanec; visoko nad vasjó, vrhu	klanca,	je samevala že med lazi, v kamenitem, nerodovitnem	A
nerazumljenem hrepenenju, pa sta ostala sredi	klanca	in še preden mine ura, se povrneta zmagoslavno	A
Tudi midva zaukajva!“ In zavrisnilo je s	klanca	dolgo veselo ukanje, od vseh hribov je odmevalo	A
roko za veselo svatovanje!“ Stala sta sredi	klanca;	spomladansko nebo se je bleščalo nad njima;	A
obstali. Za njimi na cesti od Podmelca vrh	klanca	so udarila konjska kopita.Cerkovnik Peter je	A
Mladi je umolknil. Bila sta na vrhu	klanca.	Formentini je pridržal konja.	A
šla zopet molče. Nad Škrbino, od koder gre s	klanca	strmo naravnost v skale ob Tolminki, je dekle	A
pripombe z vseh strani, ko smo šli v procesiji do	Klanca	in nazaj. Meni pa je bilo vseeno.	A
bilo najbolje, da sva molčala. Ko prideva do	klanca,	tam gor proti Muhi, prevleklo se je že vse obnebje	A
ustavil in zagledal po cesti. Na drugi strani	klanca	so stopicali trije jezdeci, gledali enega izmed	A
zdravem veselju sončilo od Ceste do Kuščarjeka in	Klanca.	»Možje prav za prav ne mislijo napačno,« se	A
XXVII. S Kapiteljskega	klanca	je poštni voz po zavori hreščé drsel pred Ljubljanska	A
mencalo oči. Zdajci so postali vsi obenem: vrh	klanca,	glej, je človek bôl v nebo in se bližal. Brž	A
odurnim in nevabljivim ukanjem po gozdu in izpod	klanca	se je čulo šumenje po zadnjem dežju naraslega	A
Tam je čakal voz. »Ali hočemo še do vrhu	klanca	peš hoditi?Za štiri ni prostora na vozu, tedaj	A
odgovori ona. Hlapec odide z vozom naprej do vrha	klanca.	»Jaz imam pa z gospodom ekspeditorjem še eno	A
zasenčevale nekatera mesta na lahko vzvišenega	klanca,	po katerem so popotniki jezdili.Dva hlapca,	A
žepe pogledajo.« Ravno so bili medtem na vrh	klanca	prišli, ko srečajo spehanega kmečkega moža,	A
je mož bos hodil, ampak ‒ pod kučmo. Na vrhu	klanca,	kjer zdaj na Peščénjaku stoji več koč ob veliki	A
nepoštenim ljudem na višnjanskih vislicah vrhu	klanca	obešena. Eden teh dveh pa je pred smrtjo še	A
in prevozil prva dva parizarja. Samo v sredi	klanca	so se konji oddahnili.Na vrhu klanca pa je Cena	A
sredi klanca so se konji oddahnili. Na vrhu	klanca	pa je Cena ukazal: »Miha! Odprezi fuksa in vprezi	A
. /\ .. stran 377 . \/ Prijezdil je na vrh	klanca,	na cesto, in takoj pognal v skok.Že je mislil	A
Kaj se je prigodilo?« vpraša duhovnik. »Vrh	klanca,	« pripoveduje gospodar, »sem z voza videl tri	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani