nova beseda iz Slovenije

kajžo (28)


»Res, posebna pot je bila. Mokarjevo      kajžo      sem ogledoval.« »Ponoči?«   A
gospodinjila, kakor bi bila že na hribcu. Celo v      kajžo      jo je peljal neke nedelje popoldne, da sta skupno  A
saj veste, kako sem sklenil. Za koliko bi dali      kajžo?     « »Torej se ženiš?«   A
in pobirala. »Snoči me je Janez vprašal za      kajžo.     Kaj morem za to, če nima dovolj, da bi plačal  A
bo korist za hišo, če se preselita ta dva v      kajžo.      Ne boš na izgubi.«   A
sedaj moram. V kratkem zaslužim, da vam plačam      kajžo,      ali me pa tamkaj pokopljejo.Tako je sklep in  A
Vodja Janez nam je odkril gugalnico. Za našo      kajžo      je bil s plotom ograjen vrt, potegnjen od hiše  A
vrata na grajskem stolpu, saj veš, nad mojo      kajžo,      in zvoni.Trikrat moraš zvoniti, tri očenaše  A
Štajerskemu. Nande je kupil blizu Gradca majhno      kajžo      in polja za par mernikov posetve in tam sva  A
nisem mogla več živiti otroka in sebe z ono      kajžo.     Šla sem služit; naučila sem se bila nemški in  A
na to podkrižale. Zato sem jaz samo tako tudi      kajžo      kupil, da jo potlej dobim, kadar gospod umrje  A
čebelnjaku Vrbanek, majhen, postaren možiček, ki je      kajžo      že davno sinu oddal, sam pa si je izgovoril  A
kakor njegov rajnki. Postajal je na tratini pred      kajžo,      navadno bosopet in vedno raztrgan in, če sem  A
kakor njegov rajnki. Postajal je na tratini pred      kajžo,      navadno bosopet in vedno raztrgan in če sem  A
Saj poznaš Brekovo Rozalko. Ima      kajžo      in njivo in je tako pridna kakor ti.Živela bodeta  A
in varčna sta tudi. Poglejte, pa imamo samo      kajžo      in živi, kot se gre!Vi ste pa sami in tista  A
prišel sosed k bajti in dejal: »Prodaj mi      kajžo      vsaj zdaj!Čemu ti bo ta težava?«   A
od strahu šklepetale čeljusti, mislila je na      kajžo,      na svojo staro mater in na troje mladih kljunov  A
stari to odločno odbil, da gresta v kako drugo      kajžo.     Toda iz tega ni bilo nič; kadar je bil Ožbej  A
morejo biti več moje, kar nič ne dé. Vzeti kako      kajžo      v najem in živeti skupaj.Če bom hotel, mi morajo  A
Ožbej bi lahko s preostalo doto kupil majhno      kajžo.     Tako je mislila tudi Meta.  A
Polagoma je zlezel v društveno opravo, stopil pred      kajžo,      zamižal, se napihnil in jel trobiti, da so se  A
ko je postala slavna, so kazale izgubljeno      kajžo      na koncu sveta.Bela zgradba, ki je stala na  D
najboljšem primeru kot premoženje nekaj arov njive in      kajžo.      Dušan Šešok z nakupom 14,8 odstotka delnic  D
Divje jezero s Podratejo ter Hoteško ob Idrijci,      Kajžo      in Bolterjev Zdenc ob Avščku, Vogršček, avški  G
Ludarskega na višini 1.300 metrov ima skorajda "luft      kajžo"     , ima nekaj zemlje, okrog njega je državni gozd  G
najprej odsekala del prsta, potem pa je v njeno      kajžo      isto noč udarila še strela, je bilo slišati  P
strah, neprijeten je bil občutek ob vstopu v      kajžo.     Spala sem bolj malo, bolj sem premišljevala in  P

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA