izbico (49)

veže, v ozadju, par stópnic visoko, male duri v	izbico	Troje žensk sedi na klopi za pečjó;	A
odvečna gorkota kuhinjskega ognjišča ogreva to	izbico,	kakor pa da bi izpuhtevala pod sonce, ki prav	A
Na dvorišče pridrdra voz. Koj nato prihrume v	izbico	Andrej, Rado, Francelj in Tone.) ANDREJ	A
ostanek vina.) KOKALJ (skoči skozi okno v	izbico,	okno urno zapre): Ukazujete, gospod komisar	A
takoj v gostilno k Piskerniku, v dobro ti znano	izbico,	kjer Te čaka ves v strahu tvoj Ernest. KOKALJ	A
več me neče, da, idem. Zorislava jo odvede v	izbico	na strani. TRETJI PRIZOR Neklon, Grozdana	A
proti drugemu koncu hiše, kjer je imela svojo	izbico.	»Ta me je pa lepo sprejela,« se je obrnil Petan	A
brado. Lenart pa je pomignil Židu, naj zapusti	izbico	in zdaj se je pričel tih pogovor o važnih stvareh	A
Naposled sta se vendar huzarja skobacala v svojo	izbico	pod streho, mati so pa očeta spravili v posteljo	A
segel mu je v dno duše. Že je hotel stopiti v	izbico,	prižeti ženo in otroke k srcu in jim naznaniti	A
je Čerin dal pobeliti in počistiti zgorenjo	izbico,	ako bi profesor prišel.In prišel je res in ostal	A
kakor da je pohištvo treh sob znešeno v to tesno	izbico.	Peter je sel na stol poleg Stanke, in kakor	A
je strnila obrvi. »Lojzka, jutri pojdeš v	izbico!	« Lojzka se je ozrla vdano.	A
kuhala mati čaj in potem je šla z gospodom v	izbico.	Tam so še žvenketale čaše, čulo se je šepetanje	A
Blagi hudič! - Dal mi je dom, čudovito belo	izbico,	in ni zahteval ničesar.Rosne so bile očí obema	A
iz prejšnjih časov - so bili dali vse v mojo	izbico;	celó preproge so bile na tleh, stare, toda lepe	A
pomagaj!« »Pa stopimo semle!« je Šimen odprl	izbico	ob velikih vratih. »Poslušaj zdaj, o čuvaj,	A
premolku, v katerem je s tremi koraki premeril	izbico,	nadaljuje: »To je neumno, da ne morete več v	A
očetovi smrti nekemu možu v najem dal, samo majhno	izbico	v en konec sem zase pridržal, da imam stanovanje	A
časa z očmí lovil. Stara hišna je pokukala v	izbico	in, vidé, da je vstal, poklicala ga je k zajtrku	A
sneg se je po strehah topil; slišal sem v svojo	izbico,	kako se je drevje po vrtu veselo otresovalo	A
cigare, rad govori in rad po gleda skrivaj v	izbico.	V tej izbi pa ni bogve kaj videti.	A
prišel je na duri in odrinil zapah. V borno	izbico	stopivša, je deklica videla razen mladega, visoko	A
stran 55 . / Rekši, odide stari v notranjo	izbico.	Ko pride nazaj, ne najde sina več.	A
zadremala. Ko se zbudi, mesečina ni več sijala v	izbico,	a nekdo je trkal na okno in na pol šepetaje	A
prime mati Metko za roko ter jo vede v stransko	izbico.	Iz njenega skrivnostnega vedenja bilo je lahko	A
ga prisili, da gre z njim. Odkaže mu snažno	izbico,	v kateri je bila peč in mehka postelja.Miha	A
Jutro je pogledalo skozi nezagrnjeno okence v	izbico,	kjer sta spala Kekec in Tinka.In tedaj se je	A
prazna in nikogar ni bilo v čumnati. Šel je v	izbico,	kjer je spala Tinka ‒ a tudi Tinke ni bilo nikjer	A
Voščila je Kosobrinu lahko noč in je odšla v malo	izbico	kraj kuhinje. Tam je stala njena posteljica	A
Nasmehnil se je in je odšel potihoma v sosedno	izbico.	Prinesel je s seboj belo blazino in odejo, ki	A
zaspanec v oči. In Mena se je napotila v svojo	izbico.	Kekec pa se je zavalil v hiši na klop.	A
za roko in jo je povedel v kočo. V njeno malo	izbico	jo je povedel in ji je rekel: »Kar hitro zveži	A
se je nasmehnila. Šla je za Kekcem v sosedno	izbico.	Kekec je imel tam spravljene svoje krasne citre	A
Kekec ni več razmišljal. Po večerji je šel v	izbico,	kjer je stala njegova postelja v enem, a Tinkina	A
zadremala tam v kotičku. Mati jo je morala nesti v	izbico,	kjer jo je položila na posteljico.Pa tudi Kekec	A
odšel spat. In vsak večer je šel volk z njim v	izbico	in legel pred njegovo posteljo in je ležal tam	A
ogrnila z volneno ruto in smuknila v stransko	izbico.	Danijel in Marijandelj sta šla za njo in mladenka	A
bil pri njem v trgovini. Peljal me je v tesno	izbico	z oknom na dvorišče, me posadil tik sebe na	A
toplo pri vas, gospodična, kaj? Presneto gorko	izbico	imate. Kar je res, je pa res!	A
bil pri njem v trgovini. Peljal me je v tesno	izbico	z oknom na dvorišče, me posadil tik sebe na	A
polnoč se bliža Po leseni lestvi sva prilezla v	izbico	tik pod strešnim slemenom: obita je z deskami	A
sestra, vsa objokana, vrata za seboj in smukne v	izbico,	ki je k hiši tako prizidana stala, da sta končni	A
si nisva upala črhniti, se spravim v omenjeno	izbico,	kjer je sestra spala.Ko ležem, kmalu zaspim	A
Ko so tako vsi odšli, se je zaprla v svojo	izbico,	v kateri je bilo prostora komaj za posteljo	A
prišla na dom k ubogi deklici, v njeno tesno	izbico,	ali pa se ji je tesna izbica spremenila v cerkev	A
nasproti vhoda so vrata v dodatno, najmanjšo	izbico,	v kateri je bilo vse razmetano, na desni steni	D
stopnice; kam torej? V neugledno pritlično	izbico!	Improvizirana vrata, v bistvu odprtina, zakrita	D
svojih črev raje stlačil v neko puščavniško	izbico	tam v bližini.Kasneje sem v takih luknjah zasačil	P

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani