Kvas ni vedel, ali bi se smejal ali jezil nad neusmiljenim človekom, katerega je še nekaj časa z očmí lovil. Stara hišna je pokukala v izbico in, vidé, da je vstal, poklicala ga je k zajtrku, ki mu ga je na mizo postavila. Obenem mu je pravila, da so drugi že zunaj, »gospod pri ljudeh, ki češplje tresejo na gornjem vrtu, gospa na sušilni jami in gospica doli po vrtu hodijo.«