hudiča (1.678)

p-pošteno dekle ‒ GAŠPER Moj gospodar ima	hudiča	v glavi. BUDALO I-ima ga. MATIČEK Vi, godci	A
deli le z belo žnóro vkup spahnjeni): Kaj,	hudiča,	je to za ena suknja? VSI (se smejejo).	A
prevrže kip, ženski torzo, da se razbije.	Hudiča	...Oprosti.	A
Včasih pa ne, to je odvisno. Ti tvoji so od	hudiča.	Prej si bil tiho, pa je bilo dobro, zdaj pa si	A
Nisem prišel obujat spominov. MAREK: Zakaj,	hudiča,	si pa potem prišel? VASILKA: Zaradi mene	A
brez zamere namreč, izpod riti, in glej ga	hudiča:	izotop štirinajst. NELA: A glih tam je bil	A
Honza. Saj ga imam vseeno rada, ampak zakaj,	hudiča,	je tak strahopetec? JULA: Tak se je rodil	A
cerkvi.) V Krajni je zdaj en papežnik, / tiga	hudiča	vučenik, / se je z mašnimi brati / svejtoval	A
Turek, kuga, kobilice, vešče, ni jim dovolj	hudiča,	še sami bi se med sabo pobili.Ti jim praviš	A
to ni nič ... pravijo pa, da hočejo pregnati	hudiča	in neurje ... SEEBACH: (jezno, glasno)	A
. / stran 89 . / TRUBAR: ... ki prihaja od	hudiča	in od naše pokvarjene narave, so zanesljiva	A
zvestobo in ljubezen povsod, kjer se pod vplivom	hudiča,	hudobnih ljudi, blebetačev in lažnivcev hočejo	A
hkrati pa se spustita z vrha lutki v podobi	hudiča	in bel golob.Otroci med vriščem pobirajo sadje	A
preprosto ti bom razložil. Človek ima nekega	hudiča	v sebi, to razumeš? VOLODJA: Oja, zelo dobro	A
ga racionalno prepričaš, z železno logiko.	Hudiča	v njem prestrašiš, da pride ven . . . VOLODJA	A
VOLODJA: Nič joj! Bi vi spravili	hudiča	iz njega, če ne bi bilo mene!Se zdaj bi se pogovarja	A
je? PETER: O čúdežna dolina šentflorjanska:	hudiča	samega bi opehárila!- Le potolaži se, prijatelj	A
praviš! Hudó nam je dandanašnji; prehudičili so	hudiča.	- S prazno vrečo pa ne morem domóv.	A
Krištof Kobar se je odpeljal z nevesto... ZLODEJ:	Hudiča	samega je ukanil!Plane skokoma na verando in	A
dekliča, Za staro in mladó gorím; Da malo maram za	hudiča,	Da njih celó se ne bojim! Kako bi jaz bil jezen	A
Po telefonu je potem spet stari juriš: zakaj,	hudiča,	pol stvari ne skuriš?! XII.	A
XII. Zakaj,	hudiča,	pol stvari ne skuriš? Niti pod razno ne.	A
Doma vsak vikend vprašajo ta stari: zakaj,	hudiča,	pol stvari ne skuriš? Emocionalno sem navezan	A
moč brez strupa in ta moč je tista, ki premaga	hudiča.	Nad bolečino Pretepena in ubita in še enkrat	A
si sami krivi, Drozeg. Saj ne izhajamo brez	hudiča,	sami silimo pod njegovo žezlo.« »Žezlo	A
Kajpada, kraljico!	Hudiča	s kremplji, Rebec, ne kraljico.« Rebec	A
Ali ni njegova? - Kaj,	hudiča,	da mu je odrekla? -Zdravo lice se mu skremži	A
zmeraj krega, kadar papá kolne, ampak on imenuje	hudiča	in pravi podobne besede samo, ko je jezen.To	A
desnim očesom. Potem je rekel, da je presekal	hudiča	in da je naredilo najprej štrbink, potem pa	A
nabiralo, je vzrojil. »Spet si skuhala eno svojih,	hudiča!	« Gospe so se spogledale.	A
orkofiks, pa kamorkoli, kaj? O ne, kamorkoli ne,	hudiča!	Saj greva proti Staremu mestu, krucenal.	A
se ti nič ne ozira, nič ti ne razlaga. Ja,	hudiča,	a prav zares da gre tja.In ko se ustavim v ozki	A
visok, ne, a takšen, s trdimi tistimi. Jahač od	hudiča.	Pa topničar!	A
»Si videl. Tu imaš,	hudiča,	varijante«. Toda Nande je bil predaleč	A
sekiro imam... in v žepu tiščim tega ognjenega	hudiča!	se je namršil in stisnil samokres.	A
ker je že prišel v hlev po tistega ognjenega	hudiča,	se je pa še enkrat porazgovoril z njo.Počohal	A
karabinerji ponje in potem bi imeli pravega	hudiča	na glavi,« je mencal Jakob. »Konji so	A
»Z otrokom.« »	Hudiča!	« se je stresel Žef.Če bi mu v tistem trenutku	A
Zdaj ... zdaj nikomur ne povem ... Veš kaj, takega	hudiča	jim bom skuhal ...Ne, ne povem.	A
970826122440 .. . / hiša.480 . \/ o „žilavosti malega	hudiča"	.Dogodivščina tiste noči je ostala Ernestu dobro	A
sklepih, in poželjivo vzkliknil: »Škoda, da	hudiča	ni!Če bi bil, bi ga zdaj tako zmazal, da še	A
starejši kmetje pokarali: »Tomaž, ne kliči	hudiča!	« »Zakaj pa ne?«	A
in kar na vsem lepem izbruhnil: »Škoda, da	hudiča	ni!Če bi bil, bi ga zdaj tako zmazal, da še	A
nedeljah in praznikih pa je še marsikdaj klical	hudiča	in tudi še marsikdaj odnesel iz gostilne pobožnega	A
gostilne pobožnega Arnaca, da bi šel ponj. Toda	hudiča	ni bilo od nikoder. Pač pa je prišel	A
In poberi se mi zdaj v tolminske hribe!« »	Hudiča!	« je navdušeno vzkliknil kovač.»Pa ga je res	A
»Baba trapasta!« je zaropotal kovač. »	Hudiča	ni!« »Zdaj govorim o cerkvenih stvareh	A
kovač besno planil pokonci. »Zmažem ga kot	hudiča!	« »Haha!« se je škodoželjno zasmejala	A
kovača v kozji rog. »Kako ga boš zmazal kot	hudiča,	če praviš, da hudiča ni?A?	A
Kako ga boš zmazal kot hudiča, če praviš, da	hudiča	ni?A?	A
kogar koli, naj se spremeni magari v samega	hudiča,	pa ga zmažem, da še dlaka ne bo ostala cela	A
zmažem, da še dlaka ne bo ostala cela!« »Hehe, v	hudiča?	« se je zahehetal Arnac.»Kako naj se spremeni	A
je zahehetal Arnac. »Kako naj se spremeni v	hudiča,	če praviš, da hudiča ni? A?«	A
Kako naj se spremeni v hudiča, če praviš, da	hudiča	ni? A?«	A
preveč, da je v gostilni zrogovilil in si zaželel	hudiča.	II	A
trenutku, ko bo vrgel roke od sebe in si zaželel	hudiča.	da bi ga lahko zmazal.Vinski bratci so to dobro	A
odprla vrata in v sobo je stopil župnik. »O	hudiča!	« je vzkliknil kovač.A se je takoj znašel.	A
. / kovac.36 . /\ »Zakaj bi pa udaril, če	hudiča	ni?« se je izvijal kovač. »Udari!«	A
rekel in pljunil. »Prava noč, da lahko srečaš	hudiča!	...Seveda, če bi bil!« je dodal, in takoj nato	A
presvete trojice!« in se s sklonjeno glavo pognal v	hudiča	kakor razjarjeni bik v rdečo cunjo.	A
poslednjimi močmi, že z obupom je silovito treščil	hudiča	naravnost po velikem zakrivljenem nosu, in takrat	A
»Sveta nebesa, saj ti vendar ne verjameš v	hudiča!	« »Ne verjamem, dokler ga nimam v rokah	A
kot Teodorja Čarja, temveč si me zmazal kot	hudiča.	Če bi se ti šel hudiča, in če bi jaz tako neumno	A
temveč si me zmazal kot hudiča. Če bi se ti šel	hudiča,	in če bi jaz tako neumno verjel, kakor ti verjameš	A
ti verjameš -« »Jaz še zmeraj ne verjamem v	hudiča!	« ga je užaljeno prekinil kovač. »Pustiva	A
Jaz pravim, da bi te zmazal, če bi se ti šel	hudiča!	Vsak pošten dedec bi ga zmazal.	A
pogledal očitajoče. »To pa zato, ker si me kot	hudiča	preveč namahal!« »Naj bo!« je s smehom	A
ga bo nosil, . /\ .. . / KRUH 55 . / . \/ . /	hudiča	trapastega, iz teh grap«.Na vlače je položil	A
o svoji sijajni bodočnosti. Ta Ludvik je od	hudiča.	Drzen fant, podjeten in priden.	A
»Ludvik!« »	Hudiča!	Kaj si ti, Bernard?«	A
»Tako je naredil. ‘Ali bosta držali,	hudiča,	ali ne bosta držali!’ je govoril svojima nogama	A
»Melde gehorsamst, Tušar Tomaž... Eh,	hudiča!	«je zamahnil z roko in pljunil.	A
/ . / PRAZNA PTIČNICA	hudiča	in pol, in vam ne bi bilo treba stradati.«	A
Nato se še enkrat ozre: »Boste že dočakali	hudiča!	« zagrozi in zaloputne vrata za sabo.	A
ujame za mecesen in se široko razkorači. »Kam,	hudiča,	rinete!« zagrmi z važnim glasom. Zasopljene	A
globokim prepadom, ki v njem bobni voda. »Kod,	hudiča,	me pa vlačita?« se sitno zadere Sova.	A
naglo udari po čelu in nestrpno vpraša: »O,	hudiča!	Kje pa je Drejc?«	A
zmeraj!« mračno zagodrnja Sova. »Ti volkovi za	hudiča	ne spustijo iz krempljev tega kosa našega sveta	A
»Was?« sikne Kutschera. »Še zmerjal boš,	hudiča!	« zavpije Narte, ga zgrabi za ramena in se mu	A
začudeno zmaje z glavo in reče: »Lej, lej,	hudiča.	Od kod si se pa ti vzelo?	A
A? Če za	hudiča	ne moreš reči stric, pa mi reci stricon, ali	A
v naglici je pozabil uro. Kako dolgo hodi,	hudiča,	tu bi morala biti koča.Gor grede eno uro, to	A
svojo pomladno poletno lenobnost. Kar dremajo,	hudiča,	kaj sploh kdo posluša?Taka prijetna dremavica	A
vse to? Izmišljenina katerega zdolgočasenega	hudiča?	Augsburg. Augsburg.	A
-	Hudiča,	reče Gojmir, saj že grem. Toda to je rekel	A
Igličje nekega spomina. Šape nekega skeptičnega	hudiča.	Opozorila Štajerske Karoline.	A
poštenem sodniku Lampretiču in njegovih kolegih od	hudiča	obsedene ženske in moške na mučila, orodja,	A
Opolnoči gre tja, ki je drzen in tvega in kliče	hudiča.	Z leskovko krog v zemljo zariše in vanj stopi	A
svoj: ali-ali. Kdor zbeži, kdor se splaši, kdor	hudiča	z rožnim vencem ne tolče, kdor v risu ne vztraja	A
. / stran 42 . / Beg, ta užene tesnobnega	hudiča	v prsih, požene klice urokov iz krvi, strah	A
drugega, zdaj bo videl svojega boga in svojega	hudiča	našo mater klofati in tepsti bolano ubogo na	A
sporočilo. Kajti on ni mogel biti pod oblastjo	hudiča,	on ni storil vseh teh strašnih stvari.On je	A
mučenjem z vinom naliva. Iz nun z vsemi sredstvi	hudiča	izganjajo, ker jih množična spolna blaznost	A
zoper njega. Hitro se je izkazalo: mož ima res	hudiča	v sebi.Enega samega, ampak presneto delavnega	A
Morje ve, kaj hoče. Galjot je klical	hudiča.	S steklenimi očmi in vroč v obraz in hladen v	A
in hladen v telo je tekal po galeji in klical	hudiča.	Spustil se je v črni trebuh ladje, v podpalubje	A
nekaj obljubljal. Nekaj je prosil Boga, nekaj	hudiča.	Nekaj je storil sam, nekaj se je z njim storilo	A
- Kam rineš,	hudiča,	je zarenčal tisti, ki je stal bliže. Johan Ot	A
vidi vdovo v črnem, tisto, ki ima v telesu	hudiča,	kot pravi njena mati, kot pravi njen oče, s	A
zgoraj, kamor težimo, kamor hočejo naše duše, do	hudiča	tu spodaj, v blatu pod našimi nogami, ki se	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani