nova beseda iz Slovenije

herodot (133)


med prebivalci, ki so jih opazili celo tujci.      Herodot      je leta 420 pred našim štetjem o prebivalcih  A
živeti od vojne in plena največja čast. (     Herodot,      5. knjiga, 6. odstavek, prevod: Anton Sovré  A
Čas je, da se tega zavedamo. Že      Herodot      je pri zemljepisnem opisu Egipta ocenil, koliko  B
nas stane rusko podnebje. Mimogrede, ta isti      Herodot      je že v V. stoletju pred našim štetjem dal opazko  B
zunaj območja grške omike mnogo bolj poznana.      Herodot      (5. stol. pr. Kr.) sam nam poroča, da so Eneri  B
Zgodovina se je začela z monumentalnim stavkom: "     Herodot      iz Halikarnasa je ta poročila /tj."Historije  C
kar ne bi moglo biti/bilo v njem zaobseženo.      Herodot      iz Halikarnasa je videl osrednje poslanstvo  C
človeškem svetu v preteklosti.) Seveda pa je moral      Herodot      kot prvi historiograf sveta rešiti tudi bistveno  C
Berkeley: University of California Press, 1986.      Herodot.     Zgodbe.   C
večji odprtost zgodovinske interpretacije.      Herodot      s tem, ko je opozarjal, da nič in nihče ni večno  C
predmet različnih interpretacij. Tako npr.      Herodot      piše o lidijskem[2] poreklu Etruščanov (1,94  C
Za Brige z Balkana in iz soseščine Makedonije      Herodot      pravi, da so se preselili v maloazijsko Frigijo  C
Sigeja v Troadi sklicevali na trojanski mit (     Herodot      5,94).Aleksander Veliki je verjel, da je Ahilov  C
Predstave o bogovih in posmrtnem življenju      Herodot      je v svojih Zgodbah zapisal naslednje: »O  C
opravíla ter nakazala tudi njih zunanjost« (2,53) (     Herodot,      Zgodbe, prevod Anton Sovre, Ljubljana 1953  C
do vrhunca tega obdobja, ki ga predstavljata      Herodot      in Tukidid, je bil sicer stalen, ne pa tudi  C
1. stoletju pr. Kr., navaja naslednja imena:      Herodot,      Tukidid, Ksenofont, Filist, Teopomp, Efor, Anaksimen  C
so se umaknile želji po enciklopedičnosti.      Herodot      in predvsem Tukidid sta v smislu zgodovinopisne  C
zgodovinarja v modernem pomenu besede (to je šele      Herodot)     , kajti ni poznal enotnega koncepta zgodovine  C
pretirane čudežnosti. Iz njegovega dela je črpal      Herodot,      na katerega so nekateri Hekatajevi pogledi in  C
za nekatere odlomke je celo znano, da jih je      Herodot      dobesedno prepisal iz svojega predhodnika, tako  C
ki je bil tudi Protagorov učenec, črpa mlajši      Herodot      iz Halikarnasa. Prvi je bil, ki je v prozi napisal  C
v širino, po Eratostenovem pa še več. b)      Herodot     .Na smeh mi gre, ko vidim, kako so se mnogi  C
liburnijski plašč, ki je vrsta oblačila.      Herodot      Na prehodu iz 6. v 5. stoletje pr. Kr. se  C
prestopil v »tabor kritične historiografije«.      Herodot      se je rodil v Halikarnasu v Kariji, v dorski  C
zadnjih epikov homerskega sloga,[67] je bil      Herodot      deležen obsežnega literarnega šolanja. Herodot  C
Ligdama[68] (v kolikšni meri je bil vpleten sam      Herodot,      ni znano), ki je med drugim dal usmrtiti tudi  C
dela se zdi tudi trditev, ki jo postavi sam      Herodot      (4, 30): »kajti že od vsega začetka sem se namenil  C
ni, ali npr. neskladnost v sedmi knjigi, ko      Herodot      nakaže (7, 213), da bo obširneje opisal Efialtovo  C
zasnovano kot zgodovina Perzije«,[75] ki pa jo je      Herodot      predelal po obisku v Atenah, kjer je zaradi  C
vključeni daljši etnografski ekskurzi, in če je      Herodot      prej skozi »etnografsko prizmo« oba svetova  C
polaren izraz brez moralnega prejudiciranja in      Herodot      je tu objektiven) naj bi šele dobil osnovno  C
majhnimi otočki demokracije (do katerih pa je      Herodot      ob opisu notranjih razprtij precej kritičen  C
navaja (pa še to pogosto iz polemičnih vzrokov),      Herodot      veliko dolguje Hekataju iz Mileta, vendar z  C
plošče ipd. Kot njegovi predhodniki je bil tudi      Herodot      odvisen od ustnega izročila in tu je precej  C
denimo svečeniki). Na splošno lahko rečemo, da je      Herodot      pri prenašanju podatkov zanesljiv, čeprav ne  C
in nesporazumov. Najpomembnejše je, da je      Herodot      v tem pogledu utemeljil metodološko zavednost  C
kháris) in ljubkost (hedoné) njegovega sloga.      Herodot,      po rodu sicer Dorec, je pisal v jonskem narečju  C
Toda te kritike moramo razumeti v pravi luči:      Herodot      je bil eden najbolj branih in preučevanih piscev  C
Zgodovina      Herodot      je na začetek svojega dela postavil obsežen  C
preteklost sega konflikt med Evropo in Azijo. 1      Herodot      iz Halikarnasa je ta poročila zbral in zapisal  C
poglavje 139 v sedmi knjigi prikazuje, da je      Herodot      mestoma zavzel močno vrednostno pozicijo in  C
ni le v »odnosu do resnice«, saj se je tudi      Herodot      skušal zanašati na čim verodostojnejše vire  C
sicer del zgodovinopisja že od vsega začetka (     Herodot,      Tukidid).Z razcvetom retorike na področju pouka  C
najboljših grških zgodovinarjev. Ti so bili:      Herodot,      Tukidid, Ksenofont, Filist, Teopomp, Efor, Anaksimen  C
zgodovine, katere začetnik je bil v nekem smislu      Herodot,      Polibij je njen glavni predstavnik, prvi pa  C
egipčansko kronologijo. Oba velika zgodovinarja,      Herodot      in Tukidid, sta imela svoje posnemovalce in  C
morda bralca res ne pritegne tako kot denimo      Herodot;      očitali so mu predvsem suhoparnost, pisarniški  C
izvira od Pitagore in pitagorejskih filozofov.      Herodot,      ki sicer velja za utemeljitelja zgodovinopisja  C
kulturnega zgodovinopisja, ki ga je prvi uvedel      Herodot      in nadaljeval med drugimi tudi Teopomp, za razliko  C
O Tukididu [...]      Herodot      iz Halikarnasa, ki se je rodil malo pred vojno  C
odvili v 220 letih. V svoji pripovedi pa je      Herodot      ubral tudi mičen slog, s katerim se pisci pred  C
Vzornik mu je bil Ksenofont, pa tudi Tukidid in      Herodot.     Slednjega posnema s tem, da v Indiké uporabi  C
biografije najprej pri Herodotu v 5. stoletju pr. Kr.      Herodot      že kaže razne značilnosti kasnejše zvrsti:   C
videl na lastne oči (kajti oči so, kakor pravi      Herodot,     [855] zanesljivejše od ušes) bodisi sem se o  C
svojem početju. Podobno kot antični pisci, npr.      Herodot,      je pod pojmom historia razumel opis sodobnih  C
manj verodostojni kot tisti, ki jih opisuje      Herodot«     . Do istih zaključkov se je dokopal njegov rojak  C
z esejem. Med romantičnimi zgodovinarji je      Herodot      najzgodnejši in najboljši. Njegova živahnost  C
odrska navodila. Seveda je čisto mogoče, da je      Herodot      vedel, o čem so v nekaterih primerih res govorili  C
zaupanjem ne z nezaupanjem, zaradi česar nas      Herodot      pušča v neprijetnem in nedoločnem stanju negotovosti  C
najbolj cenjenih delih modernih zgodovinarjev.      Herodot      pripoveduje kot nemarna priča, ki jo ženejo  C
pohodih Grkov in Barbarov; vendar je popotnik      Herodot      ne razmejuje od nekakšne zgodovinske etnografije  C
uniformizacijo preteklosti vpeljali Hekataj,      Herodot      in Tukidid.[1079] S tem je mlado deblo drevesa  C
žal ohranjeno le v obliki fragmentov. Hekataj,      Herodot,      predvsem pa Tukidid, torej veljajo za začetnike  C
on se je skliceval na perzijske vire. Tudi      Herodot      se ni pretirano trudil z iskanjem vzrokov dogodkov  C
metode ni nikoli docela preseglo, medtem ko sta      Herodot      in Tukidid opis preteklosti nekega dogodka,  C
jezik zgodovinopisja je začel delno opuščati že      Herodot,      Tukidid pa se mu je sploh odrekel. [42] Na  C
Dva najpomembnejša avtorja iz 5. stoletja,      Herodot      in Tukidid, v tem pregledu nista posebej izpostavljena  C
fragmentih. [68] Vnuk kraljice Artemizije, ki jo      Herodot      omenja s precejšnjo mero simpatije (VII 99)  C
Kalijevim mirom.      Herodot      v svojem delu navaja zadnje vojno dejanje, tj  C
kakor razlaga epigram neznanega pesnika:      Herodot      Muze pod streho je vzel: za to gostoljubnost  C
izdaje Hezioda, Alkaja, Pindarja idr. [73]      Herodot      je ob več priložnostih izčrpno opisoval, kolikšna  C
z obdobji Kambizove in Darejeve vlade. [76]      Herodot      je bil, kot že rečeno, v času svojega bivanja  C
njegovih Zgodb, tj. v knjigah VII‐IX. Metodološko      Herodot      sicer marsikaj dolguje tradiciji, torej predhodnikom  C
dvakrat vprašali za nasvet, kajti prvič, pravi      Herodot      v 140. poglavju, niso bili zadovoljni. [81  C
ladjami se je pridružila Ksersku in se (kot poroča      Herodot)      v bitki pri Salamini proslavila s svojim pogumom  C
orfirogenet z življenjepisom Bazileja I. idr. [855]      Herodot      1,8. [856] Leto 6467 po stvarjenju sveta, tj  C
Herodotu skliceval predvsem na Plutarha, je bil      Herodot      najbolj homeričen od vseh zgodovinarjev, s čimer  C
poveljevala pomorskemu odredu v bitki pri Salamini.      Herodot,      ki jo je očitno občudoval, ji pripisuje dva  C
katerih daje kralju odkrit, stvaren nasvet (     Herodot      8,68 in 102).Druga Artemizija je kot karijska  C
vzor. Dionizij (Pismo Pompeju 3) pravi, da je      Herodot      najboljši "kanon" za zgodovinopisje v jonskem  C
Hermogen iz Tarza,      Herodot,      Heziod,   C
Proza se je razvila precej pozno.      Herodot      (ok. 490 - 430 pr.n.š.) in Tukidid (ok. 460  C
zanimanje za evropsko kulturo in zgodovino.      Herodot      (ok. 490 - 425 pr.n.š.), grški zgodovinar.Z  C
porekla, pri katerih je bil običaj, tako poroča      Herodot,      da so jedli trupla svojih staršev: koliko bi  D
trdno so zakoreninjeni običaji,« pojasnjuje      Herodot.      Tako trdno so zakoreninjeni različni običaji  D
zgodovine, naslikane s čopičem, tako kot je bil      Herodot      oče zgodovine, napisane s peresom«.Ta primerjava  D
znanost, saj je o steganografskem podvigu pisal že      Herodot.      Najpogostejši nosilni medij, ki se je uporabljal  D
oblastjo Perzije, npr. Milet, Efez, Pergamon...      Herodot,      ki si je z opisom perzijskih vojn prislužil  D
težo, kot pa jo ima v t. i. zahodni kulturi. Že      Herodot      je na primer zapisal, da Perzijci ne mečejo  D
svojih Zgodbah omenja tudi grški zgodovinar      Herodot,      ki pripoveduje, da so imele grške kolonije na  D
umetnosti sub specie aeternitatis, kakor Homer,      Herodot,      Sofokles, Euripides, Platon, Mark Aurel, Plutarh  D
Lushnidos, tj. Mesto svetlobe, sta opisala Sokrat in      Herodot.     S tem časom je povezana večina arheološkega gradiva  D
pomeni Mesto svetlobe), sta pisala Sokrat in      Herodot.     Prav iz tega obdobja je največ arheoloških izkopanin  D
svečenika, filozofa in astronoma. Elsner pojasni: »     Herodot,      grški oče zgodovinopisja, je imel magoje za  D
grško mesto v Mali Aziji, v njem se je rodil      Herodot      (484-425), prvi pomembni zgodovinopisec, ki  D
plonkanju iz nekih dvomljivih starih knjig. Tudi      Herodot      je bil že v antiki kritičen do svojih virov  D
Aventinus, ki je bil znan tudi kot Bavarski      Herodot      (umrl 1534). 1598 Umrl je flamski kartograf  D
vzpostavili že v bronasti dobi. Grški zgodovinar      Herodot      je v 5. stoletju pr. n. š. opisal potovanje  D
Aventinus, ki ga včasih imenujejo tudi bavarski      Herodot      (rojen 1477). 1789 V Mainzu so premierno uprizori  D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA