herodot (133)

med prebivalci, ki so jih opazili celo tujci.	Herodot	je leta 420 pred našim štetjem o prebivalcih	A
živeti od vojne in plena največja čast. (	Herodot,	5. knjiga, 6. odstavek, prevod: Anton Sovré	A
Čas je, da se tega zavedamo. Že	Herodot	je pri zemljepisnem opisu Egipta ocenil, koliko	B
nas stane rusko podnebje. Mimogrede, ta isti	Herodot	je že v V. stoletju pred našim štetjem dal opazko	B
zunaj območja grške omike mnogo bolj poznana.	Herodot	(5. stol. pr. Kr.) sam nam poroča, da so Eneri	B
Zgodovina se je začela z monumentalnim stavkom: "	Herodot	iz Halikarnasa je ta poročila /tj."Historije	C
kar ne bi moglo biti/bilo v njem zaobseženo.	Herodot	iz Halikarnasa je videl osrednje poslanstvo	C
človeškem svetu v preteklosti.) Seveda pa je moral	Herodot	kot prvi historiograf sveta rešiti tudi bistveno	C
Berkeley: University of California Press, 1986.	Herodot.	Zgodbe.	C
večji odprtost zgodovinske interpretacije.	Herodot	s tem, ko je opozarjal, da nič in nihče ni večno	C
predmet različnih interpretacij. Tako npr.	Herodot	piše o lidijskem[2] poreklu Etruščanov (1,94	C
Za Brige z Balkana in iz soseščine Makedonije	Herodot	pravi, da so se preselili v maloazijsko Frigijo	C
Sigeja v Troadi sklicevali na trojanski mit (	Herodot	5,94).Aleksander Veliki je verjel, da je Ahilov	C
Predstave o bogovih in posmrtnem življenju	Herodot	je v svojih Zgodbah zapisal naslednje: »O	C
opravíla ter nakazala tudi njih zunanjost« (2,53) (	Herodot,	Zgodbe, prevod Anton Sovre, Ljubljana 1953	C
do vrhunca tega obdobja, ki ga predstavljata	Herodot	in Tukidid, je bil sicer stalen, ne pa tudi	C
1. stoletju pr. Kr., navaja naslednja imena:	Herodot,	Tukidid, Ksenofont, Filist, Teopomp, Efor, Anaksimen	C
so se umaknile želji po enciklopedičnosti.	Herodot	in predvsem Tukidid sta v smislu zgodovinopisne	C
zgodovinarja v modernem pomenu besede (to je šele	Herodot)	, kajti ni poznal enotnega koncepta zgodovine	C
pretirane čudežnosti. Iz njegovega dela je črpal	Herodot,	na katerega so nekateri Hekatajevi pogledi in	C
za nekatere odlomke je celo znano, da jih je	Herodot	dobesedno prepisal iz svojega predhodnika, tako	C
ki je bil tudi Protagorov učenec, črpa mlajši	Herodot	iz Halikarnasa. Prvi je bil, ki je v prozi napisal	C
v širino, po Eratostenovem pa še več. b)	Herodot	.Na smeh mi gre, ko vidim, kako so se mnogi	C
liburnijski plašč, ki je vrsta oblačila.	Herodot	Na prehodu iz 6. v 5. stoletje pr. Kr. se	C
prestopil v »tabor kritične historiografije«.	Herodot	se je rodil v Halikarnasu v Kariji, v dorski	C
zadnjih epikov homerskega sloga,[67] je bil	Herodot	deležen obsežnega literarnega šolanja. Herodot	C
Ligdama[68] (v kolikšni meri je bil vpleten sam	Herodot,	ni znano), ki je med drugim dal usmrtiti tudi	C
dela se zdi tudi trditev, ki jo postavi sam	Herodot	(4, 30): »kajti že od vsega začetka sem se namenil	C
ni, ali npr. neskladnost v sedmi knjigi, ko	Herodot	nakaže (7, 213), da bo obširneje opisal Efialtovo	C
zasnovano kot zgodovina Perzije«,[75] ki pa jo je	Herodot	predelal po obisku v Atenah, kjer je zaradi	C
vključeni daljši etnografski ekskurzi, in če je	Herodot	prej skozi »etnografsko prizmo« oba svetova	C
polaren izraz brez moralnega prejudiciranja in	Herodot	je tu objektiven) naj bi šele dobil osnovno	C
majhnimi otočki demokracije (do katerih pa je	Herodot	ob opisu notranjih razprtij precej kritičen	C
navaja (pa še to pogosto iz polemičnih vzrokov),	Herodot	veliko dolguje Hekataju iz Mileta, vendar z	C
plošče ipd. Kot njegovi predhodniki je bil tudi	Herodot	odvisen od ustnega izročila in tu je precej	C
denimo svečeniki). Na splošno lahko rečemo, da je	Herodot	pri prenašanju podatkov zanesljiv, čeprav ne	C
in nesporazumov. Najpomembnejše je, da je	Herodot	v tem pogledu utemeljil metodološko zavednost	C
kháris) in ljubkost (hedoné) njegovega sloga.	Herodot,	po rodu sicer Dorec, je pisal v jonskem narečju	C
Toda te kritike moramo razumeti v pravi luči:	Herodot	je bil eden najbolj branih in preučevanih piscev	C
Zgodovina	Herodot	je na začetek svojega dela postavil obsežen	C
preteklost sega konflikt med Evropo in Azijo. 1	Herodot	iz Halikarnasa je ta poročila zbral in zapisal	C
poglavje 139 v sedmi knjigi prikazuje, da je	Herodot	mestoma zavzel močno vrednostno pozicijo in	C
ni le v »odnosu do resnice«, saj se je tudi	Herodot	skušal zanašati na čim verodostojnejše vire	C
sicer del zgodovinopisja že od vsega začetka (	Herodot,	Tukidid).Z razcvetom retorike na področju pouka	C
najboljših grških zgodovinarjev. Ti so bili:	Herodot,	Tukidid, Ksenofont, Filist, Teopomp, Efor, Anaksimen	C
zgodovine, katere začetnik je bil v nekem smislu	Herodot,	Polibij je njen glavni predstavnik, prvi pa	C
egipčansko kronologijo. Oba velika zgodovinarja,	Herodot	in Tukidid, sta imela svoje posnemovalce in	C
morda bralca res ne pritegne tako kot denimo	Herodot;	očitali so mu predvsem suhoparnost, pisarniški	C
izvira od Pitagore in pitagorejskih filozofov.	Herodot,	ki sicer velja za utemeljitelja zgodovinopisja	C
kulturnega zgodovinopisja, ki ga je prvi uvedel	Herodot	in nadaljeval med drugimi tudi Teopomp, za razliko	C
O Tukididu [...]	Herodot	iz Halikarnasa, ki se je rodil malo pred vojno	C
odvili v 220 letih. V svoji pripovedi pa je	Herodot	ubral tudi mičen slog, s katerim se pisci pred	C
Vzornik mu je bil Ksenofont, pa tudi Tukidid in	Herodot.	Slednjega posnema s tem, da v Indiké uporabi	C
biografije najprej pri Herodotu v 5. stoletju pr. Kr.	Herodot	že kaže razne značilnosti kasnejše zvrsti:	C
videl na lastne oči (kajti oči so, kakor pravi	Herodot,	[855] zanesljivejše od ušes) bodisi sem se o	C
svojem početju. Podobno kot antični pisci, npr.	Herodot,	je pod pojmom historia razumel opis sodobnih	C
manj verodostojni kot tisti, ki jih opisuje	Herodot«	. Do istih zaključkov se je dokopal njegov rojak	C
z esejem. Med romantičnimi zgodovinarji je	Herodot	najzgodnejši in najboljši. Njegova živahnost	C
odrska navodila. Seveda je čisto mogoče, da je	Herodot	vedel, o čem so v nekaterih primerih res govorili	C
zaupanjem ne z nezaupanjem, zaradi česar nas	Herodot	pušča v neprijetnem in nedoločnem stanju negotovosti	C
najbolj cenjenih delih modernih zgodovinarjev.	Herodot	pripoveduje kot nemarna priča, ki jo ženejo	C
pohodih Grkov in Barbarov; vendar je popotnik	Herodot	ne razmejuje od nekakšne zgodovinske etnografije	C
uniformizacijo preteklosti vpeljali Hekataj,	Herodot	in Tukidid.[1079] S tem je mlado deblo drevesa	C
žal ohranjeno le v obliki fragmentov. Hekataj,	Herodot,	predvsem pa Tukidid, torej veljajo za začetnike	C
on se je skliceval na perzijske vire. Tudi	Herodot	se ni pretirano trudil z iskanjem vzrokov dogodkov	C
metode ni nikoli docela preseglo, medtem ko sta	Herodot	in Tukidid opis preteklosti nekega dogodka,	C
jezik zgodovinopisja je začel delno opuščati že	Herodot,	Tukidid pa se mu je sploh odrekel. [42] Na	C
Dva najpomembnejša avtorja iz 5. stoletja,	Herodot	in Tukidid, v tem pregledu nista posebej izpostavljena	C
fragmentih. [68] Vnuk kraljice Artemizije, ki jo	Herodot	omenja s precejšnjo mero simpatije (VII 99)	C
Kalijevim mirom.	Herodot	v svojem delu navaja zadnje vojno dejanje, tj	C
kakor razlaga epigram neznanega pesnika:	Herodot	Muze pod streho je vzel: za to gostoljubnost	C
izdaje Hezioda, Alkaja, Pindarja idr. [73]	Herodot	je ob več priložnostih izčrpno opisoval, kolikšna	C
z obdobji Kambizove in Darejeve vlade. [76]	Herodot	je bil, kot že rečeno, v času svojega bivanja	C
njegovih Zgodb, tj. v knjigah VII‐IX. Metodološko	Herodot	sicer marsikaj dolguje tradiciji, torej predhodnikom	C
dvakrat vprašali za nasvet, kajti prvič, pravi	Herodot	v 140. poglavju, niso bili zadovoljni. [81	C
ladjami se je pridružila Ksersku in se (kot poroča	Herodot)	v bitki pri Salamini proslavila s svojim pogumom	C
orfirogenet z življenjepisom Bazileja I. idr. [855]	Herodot	1,8. [856] Leto 6467 po stvarjenju sveta, tj	C
Herodotu skliceval predvsem na Plutarha, je bil	Herodot	najbolj homeričen od vseh zgodovinarjev, s čimer	C
poveljevala pomorskemu odredu v bitki pri Salamini.	Herodot,	ki jo je očitno občudoval, ji pripisuje dva	C
katerih daje kralju odkrit, stvaren nasvet (	Herodot	8,68 in 102).Druga Artemizija je kot karijska	C
vzor. Dionizij (Pismo Pompeju 3) pravi, da je	Herodot	najboljši "kanon" za zgodovinopisje v jonskem	C
Hermogen iz Tarza,	Herodot,	Heziod,	C
Proza se je razvila precej pozno.	Herodot	(ok. 490 - 430 pr.n.š.) in Tukidid (ok. 460	C
zanimanje za evropsko kulturo in zgodovino.	Herodot	(ok. 490 - 425 pr.n.š.), grški zgodovinar.Z	C
porekla, pri katerih je bil običaj, tako poroča	Herodot,	da so jedli trupla svojih staršev: koliko bi	D
trdno so zakoreninjeni običaji,« pojasnjuje	Herodot.	Tako trdno so zakoreninjeni različni običaji	D
zgodovine, naslikane s čopičem, tako kot je bil	Herodot	oče zgodovine, napisane s peresom«.Ta primerjava	D
znanost, saj je o steganografskem podvigu pisal že	Herodot.	Najpogostejši nosilni medij, ki se je uporabljal	D
oblastjo Perzije, npr. Milet, Efez, Pergamon...	Herodot,	ki si je z opisom perzijskih vojn prislužil	D
težo, kot pa jo ima v t. i. zahodni kulturi. Že	Herodot	je na primer zapisal, da Perzijci ne mečejo	D
svojih Zgodbah omenja tudi grški zgodovinar	Herodot,	ki pripoveduje, da so imele grške kolonije na	D
umetnosti sub specie aeternitatis, kakor Homer,	Herodot,	Sofokles, Euripides, Platon, Mark Aurel, Plutarh	D
Lushnidos, tj. Mesto svetlobe, sta opisala Sokrat in	Herodot.	S tem časom je povezana večina arheološkega gradiva	D
pomeni Mesto svetlobe), sta pisala Sokrat in	Herodot.	Prav iz tega obdobja je največ arheoloških izkopanin	D
svečenika, filozofa in astronoma. Elsner pojasni: »	Herodot,	grški oče zgodovinopisja, je imel magoje za	D
grško mesto v Mali Aziji, v njem se je rodil	Herodot	(484-425), prvi pomembni zgodovinopisec, ki	D
plonkanju iz nekih dvomljivih starih knjig. Tudi	Herodot	je bil že v antiki kritičen do svojih virov	D
Aventinus, ki je bil znan tudi kot Bavarski	Herodot	(umrl 1534). 1598 Umrl je flamski kartograf	D
vzpostavili že v bronasti dobi. Grški zgodovinar	Herodot	je v 5. stoletju pr. n. š. opisal potovanje	D
Aventinus, ki ga včasih imenujejo tudi bavarski	Herodot	(rojen 1477). 1789 V Mainzu so premierno uprizori	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani