grd (670)

zamenjali, na prvi strani je bil lep, na zadnji pa	grd.	Tako je to zmeraj v življenju.	A
To se je dognalo? Potem je Dobrin slepar,	grd	slepar. DOBRIN Le počasi, gospod Koren!	A
čokat človek, toda jetičen, teman obraz, ne	grd;	obleka je jako zanemarjena, zmečkani klobuk	A
grešila sem, da ga nisem uslišala, in ko bi bil	grd	kakor zmaj, star kakor zemlja, zločest kakor	A
ljudi, ki sem jih časih . / . / stran 95 . / na	grd	način zmerjal - in sédem ter pišem, dobrim ljudem	A
buba, danes poletiš v svet. Ne veš, kako si	grd	bil, ne veš, da zdaj si lep. Ne veš, da vsak	A
padec, je možic vstajač. Nikdar ne ve, kako je	grd	in sam. Kot zvezda bežen, tostran brez težišča	A
čebrič, je bolnik globoko vzdihnil, rekoč: »	Grd	je ta svet, kajne, doktor?« »Ne umem vas, kam	A
»Človeka rešiti iz smrtne nevarnosti naj je	grd	in nedovoljen posel?« »Tisto ne, pač pa je nedopustn	A
Ni mu poznati, da je izvojeval pri Stoparju	grd	boj za posojilo.A v prsih mu še vedno utriplje	A
določljivega namena, ki pa je, preprosto rečeno,	grd.	Skoznjo namreč štrli zanikovanje slovenske samobitnos	A
debelega cigana, ki ga je plin hitro ubil, a je bil	grd	takó ves gol z modrikastimi penami na ustih	A
bi jo ojunačil in bi povedala odkrito. »Sem	grd?	Sem zoprn?«	A
so prišli štirje dečki, eden je bil velik in	grd.	« Hitro se je vzdignila in sedla.	A
Hitro se je vzdignila in sedla. »	Grd	in čokat.Niso bili naši dečki in jaz sem se	A
rokami. Pa kaj bi ti to pravil jaz, ki sem	grd	in grbast!Njo glej, Silvestro, njo glej... kako	A
bi s to mislijo želel kmetu smrt. »Res sem	grd!	...In prav res sem zelo čuden!	A
huje ga muči, kakor bi mu vest začela očitati	grd	greh.Glas je prišel iz daljave, razlegel se	A
in nato mrtvo obležal. Zdel se mi je zelo	grd;	stara, zarjavela kosa je bila podobna razpeti	A
se je našobila. -	Grd	je.Njuha.	A
Njuha. Pa sploh je	grd.	In pravijo, da pretepa ženo.	A
Ne, nisi dober!	Grd	si!Strašen si!	A
Sram ga je bilo. Začel si je očitati, da je	grd	in nečloveški, zakaj človek, ki se mu stemni	A
stvar, in nato mrtvo obležal. Zdel se mi je zelo	grd	in oduren, čeprav je bil lepo izdelan iz rožnatega	A
kakšen si!« se je zgrozila in se grdo našobila. »	Grd	si!Kosmat si kakor medved.	A
glava znova omahne naprej, v prazno, na roke.	Grd	prizor, če se črnci pretepajo med seboj.Na Leninovem	A
jezikovnega izvora, tedaj se je pričelo. Prav	grd	in neprijeten prizor je bil.Ti ljudje znajo	A
zaudarjale. Ko je to jed okusila, je dobila	grd	in spačen obraz, kot bi imela koga drugega pod	A
se je v strop in ob stene, sulo se je vase in	grd	penast hropljaj mu je stopil na usta. Pijanci	A
tisti strašni rdečelasec, moj bog, kako je bil	grd,	prav svinjski obraz je imel, ne vem, od kod	A
po jointu in neumitih telesih. Jezus je bil	grd,	toda igral je božansko. »Saj je grd,« je	A
bil grd, toda igral je božansko. »Saj je	grd,	« je rekel, ko sta se peljala domov, »ampak dobro	A
peljala domov, »ampak dobro igra. Bolj ko je	grd,	lepše igra.« Trdneje je poprijela za volan	A
Volneni izdelki. V noge ga daje	grd	mraz. Zanohtalo se mi bo, reče, mater se mi	A
želodec, bi se mu od studa želodec obrnil; tako je	grd!	piše v proglasu Zveze trezne mladine pod naslovom	A
VI.	Grd	dan je bil v Ljubljani semnji dan; deževalo	A
Jerici pa je šinila kri v glavo. »Vi ste	grd	slepar, Tetrev,« je vpila.»A zdaj ste nas ogoljufali	A
treska, domisliti. Čakaj, čakaj, ti neobíč	grd,	pokora zagátna, ti!Kaj te je prineslo semkaj	A
tistega dne, ko se je bil prikazal v Jurijevi sobi	grd	človek s satanskim, Mefistu skoraj do pičice	A
Smrad niso vijolice, smrad je smrad, smrad je	grd	in je tudi škodljiv ljudskemu zdravju, ni mogoče	A
Grdo ni pravzaprav nobeno ime, da le človek ni	grd.	« »Micka bo, pa je,« je ponovil košati obisk	A
trdi ves svet, izvzemši njegovo mater, izdatno	grd,	drugič, ker se v damski družbi baje ne zna dovolj	A
ogorčenjem in mačkom bolj in bolj obrača narobe. Kako	grd	okus je imel v ustih ‒ fej te bodi! Rasla mu	A
dosti spokoril, jo je počakal. »Brrr - če nisi	grd,	da si za takle prazen nič hud in se mi kujaš	A
na obe kolesi, da je škripalo po kamnju. »	Grd	in čuden pogreb imamo,« je žalostno spregovoril	A
žvižgala na oplene.« »Je kazno, da boš tako	grd.	« »Če se ponujam, me nočeš, če se ne, me grdiš	A
je natanko ogledal. Ni bil lep obraz, ampak	grd	tudi ni bil; nekako premehak je bil, previseč	A
onim svetom; pravili so, da mu je obraz od sile	grd	in spačen in da vsakogar obide groza,kdor ga	A
-- mlad uradnik in drugega nič, ne lep, ne	grd,	ne neumen in ne duhovit -- je sklical veselo	A
obraza ni videl, če je bil star ali mlad, lep ali	grd;	samo njene gole noge je videl. Ustnice so ga	A
treba bi ga bilo pitati. Ves kuštrav je bil in	grd;	repa še imel ni, perje mu je viselo navzdol	A
grozno in lepo obenem. Stanoval je tam delavec,	grd	in slaboten človek.Vodeno in nezaupljivo so	A
njegovo vročo sapo. Ustnice so se mu bile napele,	grd	izraz je bil na njih, pol sovraštvo, pol poželenje	A
meni samemu se gnusi Matilda, kakor mrčes,	grd	in zloben mrčes; jaz sam vem, kako smešno, nizkotno	A
urnimi koraki, nekoliko upognjena. ”Če bi tako	grd	ne bil, bila bi ga poljubila in bi si obrisala	A
Zakaj plemenita ženska je dolgočasna ... Če si	grd	in spačen, kaj gledaš rad v ogledalo?“ ”Sami	A
”Sam sem rekel in nisem nikoli tajil.	Grd	in spačen, če sodim kakor roman in šolsko berilo	A
sem, da si moj gost; in dasi sem, kakor veš,	grd	in spačen, mi je beseda sveta; ne zaradi morale	A
zastonj najbrž ničesar ne dobil ... kakor veš, sem	grd	in spačen ...In nadalje so moje radosti take nature	A
zareze. . / . / stran 217 . / Ni ne lep in ne	grd,	čisto navaden človek, ki še nikoli ni bil deležen	A
in skoraj zoprn morda zato, ker je bil berač	grd,	neumit, ali celo pijan, temveč - temveč zato	A
Hitel je in še ko je hitel, ga je spreletel	grd	in neskončno bolesten spomin.Ni bila tista beseda	A
če bi bila jaz tam, bi bil moj obraz star in	grd	in moj život bi bil sključen.In on bo tam in	A
”Ni kakor v cerkvi tukaj, ni sveto!	Grd	je ta kraj, Tinka, in šele tvoje noge ga bodo	A
moral; kajti že je dišala po plesnobi. Imel sem	grd	občutek, da je šola z vsemi svojimi pritiklinami	A
preohlapno, težko in nerodno. Sam sebi sem bil tuj in	grd,	kakor da sem bil še kožo in misli in srce preoblekel	A
odprtih ustnicah, smeh brez vzroka, neumen,	grd,	iz blazne bolečine porojen.Bijejo z nogami,	A
da se reči o takem obrazu, ali je lep, ali je	grd;	morda bi bil lep, če bi se sklanjal zvečer nad	A
Celo povedati ni vedela, če je kaplan lep ali	grd	človek in kam zahaja v vas. ”Kje pa si živelo	A
krčmarja, s tistim smehom, ki se prikaže klavrn in	grd	na obrazu komedijanta, ki je jokal za kulisami	A
je moja vdana ljubezen, gospod župnik? Kako	grd	in velik greh je pač nehvaležnost! Jaz, gospod	A
ter me izpraševale po zdravju. Vsak obraz je	grd	in oduren, če ga pogleda človek od blizu; ali	A
- navaden obraz, ne posebno lep, ne posebno	grd,	ne duhovit, pa tudi ne neumen.Ko je pogledal	A
vse bo minilo, minil bo večer, brez veselja,	grd	in poln grenkobe.Ali Tinica je hodila hitro	A
mrzlo, gluho izbo - in minil bo ves večer,	grd	in poln grenkobe. »Ne še domov, Tinica	A
”Torej, ali bo konec?“ Njegov glas je bil	grd,	hripav, in komaj je začul sam svoje besede,	A
vrata odpirajo, in stoji na njih Tomaž, pijan in	grd.	Zamižala je od groze.	A
trdovratno: »Čenče niso! Saj vsi vedó, da ni ne	grd	ne lisast.Gladek je in lep.	A
Tinica: »Mati, jaz vem, zakaj so očeta zaprli.	Grd	je bil, gospode je hotel ubiti.« »Ni bil grd	A
Grd je bil, gospode je hotel ubiti.« »Ni bil	grd,	ni bil, nesrečni otrok,« se je razžalostila	A
nista bila enaka, niti en žegen ni bil videti	grd.	Navadno sva najprej pritrdila po eno vrsto pušpana	A
Alpenverein ne prehiti... Že tako in tako si jim	grd	trn v peti.« »Pha, mene, da bi kdo prehite	A
jutranji rosi.« Knez Metternich, ki je bil	grd	prozaik v takih rečeh, pa je izpregovoril površno	A
katerem se je videl sredi velike in rdeče otekline	grd,	črn odtisk. »Ta peklenska podlasica ima ostre	A
koliko pride na enega!l mKo bi le ne bil tako	grd!	l odgovori Lenčika.mČe pojdeva iz cerkve od poroke	A
Dimeža se je vse balo. Bil je strahovito močan,	grd	in hudoben.Oče mu je bil, tako sta verovala	A
so položili žlice in ga začudeni gledali. »	Grd	greh imaš na vesti,« je Rodana dejala naposled	A
in iz vseh kotov te še kliče greh, lep ali	grd,	da je le greh.Saj mi teh grehov res ni žal.	A
očetovski ljubezni in dolžnosti. »Napuh je	grd	greh, ponižanje njegova kazen.« Ali privihrala	A
!« Misli so nenadoma srečale	grd	spomin. Tlačanka, ki ji je pred leti pohabil	A
ne bo dal žaliti. Po vaši krivdi bi se storil	grd	greh poboja na samostanski gospoščini.« »Tàk	A
bolje,« se Hrvat vnema in pripoveduje, kako	grd	in trd je mogočni graščak Tahi.Pogan je, drugoverec	A
povedal, če bi kaj vedel,« je Janezu ušlo. »	Grd	je tisti, ki gosposki izdaja svoje ljudi, izgnati	A
in mu je vrgla v brk. Oče potem ni mogel biti	grd.	Se mi zdi, da se ti ne mara zameriti.	A
drugega. Prva je spregovorila Roža: »Karp je	grd	in bojazljivec.Ne maram ga.	A
prepoln in torej nepokoren. Rekel je: »Ti si	grd	človek, Jošt, da ti povem, če imaš prav dobro	A
povem, če imaš prav dobro vino, bog ti pomagaj!	Grd	človek si pa res, če mene zmerjaš, ki sem dober	A
prvo besedo »Nande« rekel. Ne boj se ga, če bo	grd.	Nimam lepih ljudi.	A
se ga ne bojte; čeravno je raztrgan in bos in	grd	in nima prave pameti, pa je pošten. On je	A
je gospica? Da mlad človek, posebno če še ni	grd,	da bi ga pes oblajal, kakor pravijo, da sem	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani