gorko (351)

ne smelo. Blagor se tebi - stopila boš pod	gorko	streho, če se ti zazdi, da je pot težavna in	A
doma, vagabund; tako lepo sem si bil napravil	gorko	gnezdo, samo božjo srečo - no, vidiš, zdaj je	A
še zdaj se mi blešči v očeh, še zdaj mi je	gorko	in sladko v srcu. MRVA: Nisem te strahoma	A
solze brisala, z roko ti bom lase gladila, z	gorko	ljubeznijo srce tolažila ... DIONIZ težko	A
zdelo, kakor bi živela že nekdaj drugo, takó	gorko	življenje.In niti danes ne morem razumeti,	A
imaš; to je bilo nepotrebno ... Tvoje srce je	gorko	in ljubezni polno, kakor nekdaj.Hvaležen sem	A
osmešiti; - in kdor te ne pozná in ne čuti preveč	gorko	záte, čudil se je res povsem opravičeno, kakó	A
da negujemo to teló, da ga skrbno hranimo in	gorko	oblačimo ...To ni mala stvar, če se dobro premisli	A
... in ti si mi jo dal ... Kakó mi je lahko in	gorko;	zdí se mi, da nimam telesa in duša se dviga	A
in še je ni. O da bi pač imela srcé, kipečo,	gorko,	mlado kri, letela bi tak močno kakor žoga: beseda	A
po lestvico, da spleza Vam ponoči ljubček v	gorko	gnezdece.Uboga sem žival tovorna jaz, ki mučim	A
to ni več zame. Največje zlo je, če je srce	gorko	in ljubezni polno ... in obenem ...Iztegne golo	A
Prav kakor prava peč izgleda. In če je dovolj	gorko,	ne vem, čemu bi jo preganjali. KOKALJ (važno	A
zeleni, stopinja moja hiti! Izjokam naj se	gorko	tam! Solza pred svetom me je sram, pred Bogom	A
umrle nocoj bi jaz pokleknil rad. Zaman vse	gorko	hrepenenje! Med tujimi grobovi spem.	A
O Bog! SolzČ te prosim, le solza, da	gorko	se izjokam kakor dete na razvaline svojega srca	A
mladi Ljubljeni smo bili mladi in ljubili smo	gorko.	Zdaj bi se ljubili radi, a ne mara nas nikdo	A
navek se ločim. Z bledo roko grob prekrižam, z	gorko	solzo ga pomočim. Šopek, ki z ljubečo dušo nekoč	A
skočno, da sam nisem vedel, kedaj je ušlo pod	gorko	odejo poročno. Zašlo mi je sonce za gorami že	A
pojte glàsno; z vínom žalost mi zalíjte!	Gorko	ljubim dèkle kràsno, glejte, zdaj jo zapustím	A
in objema strastno mi devíco, oh devíco	gorko,	zapeljívo ... - - - - - - - - Ali bratje	A
... A ti dèkle, krasno moje dekle, stisni	gorko	se na môje ude, da ohrábriš me za težko delo	A
in poprosi njega moje roke. Če odbije nama	gorko	prošnjo že končano je življenje nama.	A
končano je življenje nama. Če izpolni nama	gorko	prošnjo pa za naju se pričnè življenje.“	A
pa ljubica, zató ne misli, da moje srce	gorko	ni. Zdaj naj sneží, naj brije veter, naj	A
pa, ljubica, zató ne misli, da moje srce	gorko	ní. Zdaj naj sneží, naj brije veter, naj	A
ti sledi in vsa duša moja. Brez vse strasti	gorko	že bi k tebi srce oči nad tabo veselejše vzgore	A
zvonjenje iz tihih, nepoznanih dalj ‒ Molk, kes in	gorko	hrepenenje, da nikdar bi vas ne poznal! Srce	A
tvoja, pa kdo bil je oče tvoj? Lepo dekle,	gorko	dekle, prosim te za blagor svoj. Daljna mi odprta	A
proda hladno pogubi in ‒ ne žaluje za teboj	gorko?	Iztrezneš se in padejo zavese, in vzgajaš se	A
zvonenje in tihih, nepozabnih dalj ‒ Molk, kes in	gorko	hrepenenje, da nikdar bi vas ne poznal! Srce	A
Po tebi serce zvesto izdihuje, Prelilo rado	gorko	kri bi zate. Moj duh te v tihi noči obiskuje	A
Nemirni duh očetov! hiti zdaj, Pij, srebaj, liži	gorko	krí Sovragovo!Dovolj ti bo kerví!	A
pridivjal ta boj in položil dlan na kamen, vročo,	gorko	dlan, in vžgal je plamen, da se je razpočil	A
griček nizki ta srčnó jaz pokleknila bom in	gorko,	kakor prej nikdo, solzeč molila bom, Saj griček	A
kalila bo! Takrat se spomni, bistra Soča, kar	gorko	ti srce naroča: Kar bode shranjenih vodá v oblakih	A
Me stisne na srce strastno, na usta poljubi	gorko:	»Oh, ljubi moj, ljubi, zakaj me boš zapustil	A
dobra kosa rada trav′co pokosi. Suha burja,	gorko	sonce, rado se seno suši: mehka postlja, lepa	A
kak′ fletno je b′lo, ko sva se ljubila iz srca	gorko.	Le kam so zdaj dnevi nekdanji prešli ‒ zato	A
sabo. Tukaj Slava vence vije, srce bije nam	gorko.	Čujte, gore in bregovi, da sinovi Slave smo	A
Mrzel je led, pridi se gret. Sonce	gorko	tukaj nam sije, trta ljubo gor se ovija, vince	A
dobra kosa, rada travco položi. Suha burja,	gorko	sonce, rado se senó šuši: mehka postlja, lepa	A
Blažè!« Z levo roko fanta objame, v postljo	gorko	k sebi ga vzame: Srečen Blažè, kak dobro ti	A
nikdar dneva. Sam je zdaj v njej, edino bitje z	gorko	krvjo.Vsaka stopinja mu je znana in vendar je	A
- Našel bom malo svobode, košček kruha in	gorko	zavetje, kamor se bom zatekel v hudi uri.	A
temnih gozdov in zelenega morja. Obsevalo ga bo	gorko	in zlato sonce in napil se bo rdečega in sočnega	A
preselil na peč, s peči pa počasi k Marjeti v	gorko	posteljo.To pa ni šlo tako hitro in Marjeta	A
in trpljenjem. Morda je peč mrzla, a srce je	gorko	in hrepenenje neugasljivo: Nocoj se bo rodil	A
‒ Popoldne pa je sonce	gorko	sijalo, in vidno se je tajal sneg pod bleščečimi	A
polju se je bilo pričelo. Kadar je bilo lepo	gorko,	je izgnal Juri ovce razen mladičev, da se sprehodijo	A
naenkrat je pretrgana suknja in srajca, in čudno	gorko	oblije Jurija po plečih.Po njem bi bilo, da	A
tako mrzlo, da se je moralo prehladiti vsako	gorko	čustvo. Gašper se je držal doma in pridno delal	A
ne more mirno spati, posebno noge mora imeti	gorko	zavite, in korenine so drevesu noge.« Otrokoma	A
mlaj in oba krajca, da pomeni slamnik v pratiki	gorko	vreme, rokavica mraz, kaj meglo, kaj dež.Zdaj	A
morata obiskati mater v Šmihelu, da naj se torej	gorko	obleče in dobro obuje. »Peš vendar ne bova hodila	A
napravi iti gledat, ali je že čas zapustiti	gorko	posteljo, v kateri je že štiri mesece tičal	A
Anica je razumela Minkin pogled. Objela jo je,	gorko	poljubila in vzkliknila: ‒Minka, zlata moja	A
obupno zakričala Minka. ‒ Štefana, ki ga tako	gorko	ljubim in brez katerega ne bom nikdar srečna	A
nismo ukradli, nesreče vi naše!« je odgovorila	gorko	užaljena deklica, prezirno strmeč v častnika	A
narasle Oskove. Njeni pritoki so žuboreli pod	gorko	odejo obilnega listja, ki je čakalo naliva,	A
rejen nego njegova gospa in v dvorani je bilo	gorko,	razburjenje pa tudi greje.Potem je razodel dogodek	A
izvečina ženske, tako rekoč dame, in je bilo	gorko	med njimi, dasi je tisto jutro zmrzovalo. Koliko	A
‒ ali pod molkom, na dnu teme, vendar polje	gorko	življenje ...«	A
šel sem v posteljo in mi je žena nogo zavila v	gorko.	Tomo pije veliko črnega vina, pa ne vem, ali	A
zvene, pri . / . / stran 129 . / nas pa lepo	gorko	kakor pri peku; zunaj vas še iz hlevov pode	A
zmaga in uspeh!« Muhoborci so poslušali in kar	gorko	jih je spreletavalo. Da, sodnije jim je treba	A
ni nič v sorodu s podpolkovnikom, in izredno	gorko	je stresel roko gospodu, ki ima znanje s tako	A
stopimo v kamrico, nononono, tam ni nikogar in	gorko.	Škoda, da vaju ni bilo sinoči!	A
glavo ji je dal blazinico, nogi ji je zavil lepo	gorko	v odejo, na nos ji je nataknil očala ‒ od krošnjarja	A
Beseda od srca je našla pot v srce.	Gorko	mu je stisnila roko in se zahvalila ‒ on je	A
sam s seboj, ko se je odpeljal iz mesta. Lepo	gorko	je bilo in kar godel je predse kakor maček za	A
ženskega akta in strastna ta polemika je v zvezi z	gorko	pomladansko vlažnostjo izpahnila Mateju Vrbajsu	A
zamrmral ozlovoljeni dr. Košir. Postajalo je	gorko.	Na klopici je stokaje smrčal pijanček zalitih	A
Strela! ‒ takega pijanca bi že pogodil ‒ kar	gorko	mu je postajalo. Opotekal se bo in robantil	A
stal čuvaj pravice, brkati policaj, oblečen v	gorko	suknjo.»Kaj pa ti?« ga je vprašal in vanj upiral	A
celó prijeten občutek, kakršnega ima človek za	gorko	pečjo, če zunaj piska mrzla burja.Vendar ga	A
pokonci, kazal zobe in pihal v Kocmurja svojo	gorko	sapo. Stari Koren je grgraje ponavljal svoj	A
polno paro in policijski pes še časa nima za	gorko	žlico.Iz občinstva se čujejo najrazličnejši	A
žehti so imeli oba skavta in so ju z milom in	gorko	vodo drgnili od nog do glave.Še v treh vodah	A
se lotil konjske opreme. Sonce je sijalo tako	gorko,	da je od ledenih sveč teklo.Miha je sedel sredi	A
prišli drugi časi in je nastalo po ledenem mrazu	gorko,	se je tudi led stajal.Toda pod njim se je na	A
podlasica in priveznil hudobcu z vatlom sedaj prav	gorko	na pleča, sedaj na hrbet.Tudi po glavi ga je	A
France je hitel proti domu. Na desnici je čutil	gorko	Franckino roko.Zdelo se mu je, da ga pelje kot	A
Ali mrzlica jo je spreletela ob tej misli in	gorko	je občutila, kako ji je Matija zadnjič stisnil	A
Spotikali so se in padali borci drug čez drugega v	gorko	mlako krvi.Mogočna stena bizantinskih vojakov	A
vrata, je Epafrodit šel v vilo, omotal glavo z	gorko,	volneno ruto, zavil telo v siv plašč iz velblodje	A
Iztok ga je počakal. . / . / stran 224 . /	Gorko	mu je zaplalo po žilah. »Razjahaj, starče, in	A
posijalo sonce, da bi se zasmejala kakor struna.	Gorko	bi ji bilo - tu pa je tako hladno... Alena	A
občuti ta poljub, da bo na pismu dotipal njeno	gorko	roko in se bo razveselil. »Gospodična	A
Minka, je postajala in se ozirala po okolici.	Gorko	ji je bilo lice, gorkejše srce, ki je uživalo	A
dà! ... O svojem času so male vzplamteti tako	gorko,	srčno in boječe, da mi je zastala kri od srda	A
roki, na dlani, njeno srce, ki je bilo še vse	gorko	in se je zvijalo kakor živo in trpeče.Stopil	A
zakrpano suknjo je imel ogrnjeno, dasi je bilo	gorko	zunaj; mirno je sedel, ko me je ugledal, samo	A
hodil ob delavnikih bos. Nato je popil kavo,	gorko	sivkasto vodo, ter pojedel svoj delež soržičnega	A
postlal; lačen bo in nikogar ni, ki bi mu skuhal	gorko	večerjo; ves premražen in sama žerjavica je	A
siromak, nimaš praznikov.“ Popotnik je jedel	gorko	potico; komaj da je čutil mehko masleno testo	A
”Glejte, pijanca!“	Gorko	oblečen fant z visoko kučmo na glavi je pobral	A
bil nekdo prijel pod pazduho ter ga položil na	gorko	posteljo.Toda vedel ni, kdaj se je to zgodilo	A
zaželel si je počitka, povrnil bi se rajši na	gorko	steljo, odkoder je bil vstal. ”Ne smem počivati	A
ravljena. . / . / stran 245 . / ”Da bi imel zdaj	gorko	suknjo!“ je pomislil.”Pogrnil bi jo na to belo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani