goriški (1.925)

od severa je pritiskal grgarec, kakor pravijo	goriški	okoličani tistemu enakomernemu vetrcu, prav	A
zveže osrčje Evrope z Jadranskim morjem. V	goriški,	bolj siromašni deželici, se je tista leta obetalo	A
je bila prav za prav in na vse zadnje dobra -	goriški	kmet rajše tarna, kakor bi se hvalil, - in o	A
Gospod nunec, gospod nunec!« »Kaj bo, srepina?« (	goriški	hribovski izraz za nekaj, kar je z običajnimi	A
Sabotina in bi ga Sabotin oddajal kakor zvočnik	goriški	ravnini. In v kmečkem svetišču je bila tišina	A
prvi jetnik, ki sem ga srečal v življenju. V	goriški	policijski ječi sva skupaj preživela teden dni	A
posebej naglašati, da je bila kazenska. K nam je	goriški	nadpastir pošiljal samo take duhovne gospode	A
Pa ga niso. Kar na lepem so ga premestili h	goriški	policiji.On ni vedel, da so tu kakšni Slovani	A
zapomnil nekako takole, kakor je že razlagal v	goriški	ječi.In zdaj ga je tako polomil.	A
bilo zadnji čas v notranjih deželah, tudi v	goriški	grofiji in med tovorniki na Krasu ne.Nobenega	A
je že, siromak, in ne bo več dolgo. Sploh so	goriški	notarji vsi do zadnjega bolehni in nadložni	A
ne spretnih agentov. Vse, kar je imel, je bil	goriški	poslovnik »de foro competentiae« iz leta 1700	A
civilne pravde duhovnikov pred cerkveno sodišče.	Goriški	poslovnik iz leta 1700 ni veljaven za Tolminsko	A
čedajskega kapitlja, z orožjem pa iztisnili	goriški	grofi.Po zadnjem goriškem grofu Lenartu so dedovali	A
Tolminu teden dni. Tedaj ga je nujno vabil	goriški	glavarjev namestnik v Strassoldo, naj se udeleži	A
pridružil še Sartorij Delmestre, ki je bil zadnji	goriški	višji dijakon in je slovel, da piše čudovito	A
presenečeno. »Me torej le poznaš,« je dejal	goriški	dacar. »Plačaj!« je spregovoril iz navade Karnel	A
let kopal jarke in okope in se bil privadil	goriški	govorici, da jo je lahko umel, dočim nje govi	A
podirala gospodarstvo desetih in dvajsetih let.	Goriški	deželni odborniki so tedaj pisali cesarju in	A
zakaj Tone Muznik je postal pozneje slovit	goriški	protomedik in je rad povedal, da je bil njegov	A
iskrenega prijatelja! Kdo ve, morda mi je prav	goriški	slavček prinesel spet toliko volje do življenja	A
jih odkazal, ni ne ribjega ne račjega repa!	Goriški	graben je prazen, Farjevec ni za nič, Kapsov	A
solncem iz pokojne samote v sveta nebesa. Ta lepi	goriški	solnčni mir je morda motil samo Martin, krepak	A
druge pravice. Želita pa jo dobiti tudi Janez	Goriški	in ogrski kralj Ladislav.Da bi té prehitel,	A
reč! Kakih tri sto novakov se je bilo tu v	goriški	kasarni skrivaj zgovorilo, da se hoče s silo	A
bil iz Trebnjega na Dolenjskem doma, eden pa	goriški	Slovenec.Oba sta bila ujeta vojaška beguna,	A
gospodovo besedo. Trebanjec se je lepo spovedal,	goriški	vojak pak jo je bil obdelal bolj po soldaško	A
palača. Več let je zahajal z mano v isto krčmo	goriški	Slovenec Kavs, poštenjak od nog do glave.V mladosti	A
milosti obsojali. Najhuje se je vame zaletaval	goriški	zgodovinar Kos.Kaj mislim o tem svojem spisu	A
Primorsko, a tudi vso Slovenijo Gregorčič -	goriški	slavček.Na koncu sem povedal o fašističnih namenih	A
rojaka sežanskega, za opata. Patrijarh in	goriški	grof sta pač vse poskusila, da bi me spravila	A
razumel, so mu povedale dovolj. »Moj stric je tu,	goriški	grof Majnhard,« je rekel Juri z vidno jezo.	A
rekla: »Ali, Juri, kaj res misliš, da pride	goriški	grof semkaj spletkarit?« »Ali je mar prišel	A
Juri, slušaj me in pojdi,« je velela Katarina. »	Goriški	grof čaka name in jaz nimam več časa zate.«	A
da konzul ni bil v hlevu in ni videl Vihre.	Goriški	grof Majnhard je med tem hodil po obednici sem	A
povzdignjenim glasom čital: »Jaz, Majnhard grof	Goriški	in jaz, Marija, grofica Goriška, vladarica čedadska	A
pooblaščenec zapustil sobo, da pelje Jurja k	goriški	grofici, se mu je poznalo na obrazu, da ga navdajajo	A
. / stran 165 . / pridobiti na svojo stran.	Goriški	grof Majnhard se ni prikazal iz svojega gradiča	A
septembra, v letu Gospodovem 1213, so se furlanski,	goriški	in kraški plemenitaši sešli v glavni cerkvi	A
s posebnim poudarkom, so vzbudile pozornost.	Goriški	grof se je bal, da bi prišlo še pred zborovanjem	A
Vipavskega so se čutili sami ponižane. Tudi	goriški	grof Majnhard ni mogel premagati čustev, ki	A
kamor je nekaj dni po odbitem napadu prijezdil	goriški	grof Majnhard z imenitnim spremstvom.Majnhard	A
Majnhardov razgovor z legatom je bil prav kratek in	goriški	grof se je prepričal, da je pooblaščenec oglejskega	A
»Kaj mislite storiti, grof Majnhard?«	Goriški	grof je naglo ustavil konja in ostro pogledal	A
ga je božja kazen. Njegov zavetnik Albertus	Goriški	ga je napadel in premagal.Zvezal ga je z vrvmi	A
najimenitnejših jugoslovanskih rodovin. Grof Štefan	Goriški,	sin Nikolajev, je okoli leta 1200 po dolgem	A
žemelj do sitega najedel.« Zadnji slovenski	goriški	nadškof, Frančišek Sedej, žrtev fašistične in	A
je tuj naš gorenjski kmet tirolskemu, ali pa	goriški	viničar furlanskemu. Bodi tega kriva zgodovina	B
na ščitu (med 1220 in 1232): grof Majnard II.	Goriški,	palatinski grof Koroške. tremi levi in avstrijskim	B
to službo na Koroškem že od leta 1122 grofje	Goriški.	44 In v tem svojstvu imajo tudi panterja	B
noseč v rokah palico, koraka tako naprej.	Goriški	grof pa, ker je palatin dežele, se bo z 12 praporčki	B
Na severovzhodni kranjski kakor na nasprotni	goriški,	vendar se pravo njeno središče nahaja pri izviru	B
ki 14 I. Juvančič: Steze v Zlatorogov raj,	Goriški	vestnik 1981, str. 285 sl. 15 Zapisala Svetka	B
večjem delu Štajerske in Koroške, vsej Kranjski,	Goriški	in Istri pa so še govorili slovensko. Vzpon	B
pobud, ki jih je v tistem obdobju oblikoval	goriški	Kinoatelje.Tečaj je predvideval tudi posredovanje	B
tudi, da uporablja ono merilo, ki ga je rabil v	goriški	grofiji.Tam je bila morda res vladna politika	C
matični ali klasični Kras, pa tudi Tržaški in	Goriški,	v slovenskem delu zlasti Divaški, Sežanski in	C
leta 1891 opisuje Czoernig Dolenji Kras, to je	Goriški,	kako mu med vožnjo z železnico "drsi pogled	C
slednjega so poimenovali po deželni pripadnosti h	Goriški,	na zahodu se končuje z Doberdobskim Krasom.	C
na zahodu se končuje z Doberdobskim Krasom.	Goriški	del, ki pripada državi Sloveniji, bi lahko imenovali	C
jamarji organizirano raziskujejo Tržaški in	Goriški	Kras že dobro stoletje.Z odkopavanjem vhodnih	C
pred HE Solkan, jo je dovolj za novogoriški in	goriški	vodovod. Pri tem je zanimivo, da so pri gradnji	C
regulirali Žirovniščico, Lipsenjščico, Tresenec in	Goriški	potok. ------------------------------	C
Temenice pod Malensko vasjo in naslednji pri	Goriški	vasi. Naprej, mimo naselja Dolenje Vrhovo, teče	C
terasa. 8.7.14. Temenica običajno ponikne pri	Goriški	vasi, naprej teče le ob visoki vodi. ------	C
deželnoknežji obračuni so prvega tipa, krški in	goriški	drugega, tretji tip pa je značilen za eno od	C
postavk in njihovimi naslovi so pisani tudi	goriški	obračuni s konca 14. in začetka 15. stoletja	C
podobnost: relacijo 6 : 5. Z drugimi besedami,	goriški	star je predstavljal 1,2-kratnik volumna čedadskega	C
v tem času meril 75,735 litrov, torej se za	goriški	star lahko upošteva vrednost okoli 91 litrov	C
Pri velikosti kupnega messa okoli 13 litrov bi	goriški	star meril nekako 80 l, kar je dokaj blizu vrednosti	C
posnemali različni svetni in cerkveni gospodje (	Goriški,	tržaški škofje, ...).Pri podatkih iz listin	C
15. stoletja bolj ali manj mirno posedovali	Goriški	grofje.Do zapletov je prišlo v letu 1435, ko	C
Goriškimi brez napovedi fajde zasedli grad.	Goriški	so se za razsodbo obrnili na vojvodo Friderika	C
strateško pomemben grad z uradom in donosno mitnico.	Goriški	so se sicer na vso moč, tako z vojaškimi kot	C
Medtem ko je še do nedavnega veljalo, da so	Goriški	posedovali Gorico kot službeni fevd oglejskega	C
tudi formalno zagotovili l. 1202 s kompromisom:	goriški	grad so sicer priznali kot oglejski fevd, ki	C
Friderika Novograjskega. Kljub temu je Majnhard	Goriški	že leta 1384 grad ponovno podelil v fevd - tokrat	C
brez gorjanske posesti, ki je očitno prešla pod	goriški	urad. Tudi rodbina goriških ministerialov iz	C
ozemeljskih predelih, ki so vseskozi sestavljali	goriški	urad: v ravnini med Sočo in Vipavo, v Goriških	C
izpraznjene fevdne posesti. Tako se je, denimo,	goriški	urad po letu 1371 (ne nujno takoj in vse obenem	C
tridesetih letih 14. stoletja. Ob koncu stoletja je	goriški	urad štel okoli 410 hub, pripadala mu je odvetščina	C
navajam nekaj primerov: Leta 1304 je Henrik II.	Goriški	bratoma Filipu in Nikolaju z Rašporja zastavil	C
prosto posest v omenjenem gospostvu, pri čemer so	Goriški	nalašč za to priložnost rešili iz zastave od	C
Švarcenek sprva fevd tržaške škofije, ki so si ga	Goriški	prilastili skupaj z ministerialno rodbino.Nato	C
neposredni okolici gradu. Šele 1343 so torej	Goriški	zastavili celotno gospostvo, ki je tokrat ostalo	C
leto 1397, ko je poslovanje gospostva obračunal	goriški	oskrbnik. Gospostvo, ki je bilo sredi 14. stoletja	C
1140 podelil oglejskemu patriarhu Poponu.	Goriški	grofje so del te posesti verjetno razmeroma	C
polovico, ki so jo imeli v zastavi slednji, so	Goriški	odplačali leta 1357 - pa je med leti 1360 in	C
centralne uprave teritorija, ki so mu vladali	goriški	grofje, je - tako kot pri vseh ostalih sodobnih	C
uradov je v veliki meri pripomoglo dejstvo, da v	goriški	grofiji le-ti nikoli niso postali dedni, kar	C
posojilom. Skupaj z njim se je tam mudil tudi	goriški	kancler Friderik.O tem, da je pisarna s kanclerjem	C
pojav zaenkrat ne najdem zadovoljive razlage.	Goriški	sistem obdavčitve trgovskega prometa se je izkazal	C
okoli 615 hubami. Precej manjši je bil, denimo,	goriški	posestni kompleks istoimenskih grofov.Gospostva	C
fevdi. Podobno stanje lahko opazimo tudi pri	goriški	deželnoknežji posesti, še posebej pa pri kranjski	C
cura" je bila leta 1787 župnija Kamnik odvzeta	goriški	nadškofiji in priključena ljubljanski škofiji	C
ijonarstvo nadaljeval v Dominikanski republiki. Kamil	Goriški	je začel svoje delo leta 1782 v Braziliji.	D
prvih Evropejcev, ki so prodrli na to območje.	Goriški	trgovec s kožuhovino Jožef Klinger se je v začetku	D
(1982) in Obalne galerije (1979) iz Pirana;	Goriški	muzej iz Nove Gorice (1982), Dolenjski muzej	D
stoletja na Goriškem, ki poteka v italijanski	goriški	provinci.V intermedialni delavnici, kjer bodo	D
začetku 20. stoletja kupil furlanski oziroma	goriški	arhitekt Anton Laščak. Sledil je njegovi eksotiki	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani