gorgija (17)

tekoči, obloženi jezik zlasti sofistov in seveda	Gorgija,	ki je postavljal nove zakonitosti grščine svojega	C
popolnosti ter presegel celo svojega učitelja	Gorgija.	Njegov slog je čist in svež, brez nihanj k skrajnosti	C
slovenskega pravopisa (torej Gorgias: rodilnik "	Gorgija"	in ne "Gorgia").Na nek način še bolj problematičen	C
dialog povedati o retoriki. Sokrat vpraša	Gorgija,	kaj je njegova stroka in kako bi ga morali imenovati	C
visoko (459c), kar se sklada s pogledi resničnega	Gorgija,	kot jih razkriva v razpravi O ne-bivajočem ali	C
zadovoljen s smerjo, v katero je zašel pogovor, zato	Gorgija	vpraša, ali lahko naredi retorja iz kogar koli	C
krivičnosti (480e--481b). Tretji in najdaljši del	Gorgija	je razgovor s Kaliklom, ki je najbolj nasilen	C
kjer je povzel veliko moralnih predstav iz	Gorgija,	vendar si je moral v tem kasnejšem dialogu zgraditi	C
dozdevno zastopa v njih. Učitelji retorike so	Gorgija	najpogosteje razlagali v smislu, češ da je Platon	C
slog raznih sofistov, med njimi Protagora in	Gorgija,	se je morda preizkusil še v preprostem slogu	C
kot smo videli pri obravnavanju Platonovega	Gorgija,	je namreč vladala precejšnja zmeda glede funkcije	C
Pravzaprav nam pride na misel trditev sofista	Gorgija	v Platonovem Gorgiju, da bo sam poučil študenta	C
Novoplatoniki so preučevali tudi Platonovega	Gorgija	in Fajdra ter ju komentirali, pri čemer so usklajevali	C
preobložen literarni slog, ki spominja na sofista	Gorgija.	Meliton začne takole: Prebrano je bilo Pismo	C
klasikov; v latinščino je prevedel Platonovega	Gorgija	in Fajdra, prevajal pa je tudi druge Platonove	C
Platona izvira iz načina, kako je ta obravnaval	Gorgija	v istoimenskem dialogu.Njegovi lastni pogledi	C
invektivo proti retoriki, ki spominja na Platonovega	Gorgija:	Ker se dovtip in domišljija rajše vzprejemata	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani