gorgias (60)

variacija na temo«, ki sta jo obravnavala že	Gorgias	in Lisija,[208] namreč idejo o močni, enotni	C
prepletenim z gorgijanskimi govornimi figurami (	Gorgias	je bil znameniti grški sofist in učitelj govorništva	C
velja za utemeljitelja sodnega govorništva.	Gorgias	je bil grški filozof in govornik iz Leontinov	C
priročnika predstavlja sklanjatev moških imen tipa	Gorgias	ali Lizias, kjer smo upoštevali pravila slovenskega	C
upoštevali pravila slovenskega pravopisa (torej	Gorgias:	rodilnik "Gorgija" in ne "Gorgia").Na nek način	C
Beseda se prvič pojavi v Platonovem dialogu	Gorgias,	ki je nastal v drugem desetletju četrtega stoletja	C
generacijo nazaj. V pogovoru s Sokratom (453a2)	Gorgias	označi rhetoriké kot "umetnost prepričevanja	C
retorika. To je retorika, kot so jo pojmovali	Gorgias	in drugi sofisti.V četrtem stoletju jo je do	C
epexélenkhos]. Sokrat ironično trdi, da sta Tejzias in	Gorgias	pokazala, koliko pomembnejše je verjetno od	C
. Med najbolj slavnimi so bili Protagora,	Gorgias,	Prodik in Hipias. Sofisti so bili profesorji	C
vrsti Platonovih dialogov, kot so Protagora,	Gorgias,	Hipias večji, Hipias manjši ter Sofist.Sofisti	C
obdobje, poimenovano kot "grško razsvetljenstvo".	Gorgias	Med starejšimi grškimi sofisti je najslavnejši	C
Med starejšimi grškimi sofisti je najslavnejši	Gorgias,	katerega dolgo življenje se je raztezalo od	C
raztezalo od približno 480. do okoli 375. pr. Kr.	Gorgias	je bil meščan Leontinov na Siciliji, blizu Sirakuz	C
poezija. Lahko se postavimo na stališče, da si je	Gorgias	prizadeval ustvariti vzvišen govorniški slog	C
Poleg tega Jacqueline de Romilly dokazuje, da je	Gorgias	v govoru videl magijo, takšno, kot se je pojavljala	C
razumeti kot posebne prijeme, s katerimi je	Gorgias	poskušal udejaniti svojo magijo.To so tehnike	C
filozofa. Ko se pojavi v Platonovem dialogu	Gorgias,	je videti, kot da je povsem nesposoben konceptualizacije	C
pravi. Nekateri učenjaki dokazujejo, da je bil	Gorgias	resen filozof, ki je razmišljal o naravi bivanja	C
pitagorejci in Empedokles. S temi filozofi deli	Gorgias	zanimanje za nasprotja, antiteze in paradoks	C
beremo kot resen poskus logičnega argumentiranja.	Gorgias	v njej trdi, da nič ne obstaja, in če že kaj	C
konceptualizacije, ki zanj ni bila značilna.	Gorgias	je posnemal, kar je našel pri filozofih, kot	C
retoriki v Platonovem Gorgiju; to tehniko je	Gorgias	ponazarjal in poučeval tako, da je drugim ustno	C
igra Na koncu svoje Hvalnice Heleni označi	Gorgias	ta govor kot paígnion, "otroško igro, razvedrilo	C
napisal te besede, je Platon že objavil dialoga	Gorgias,	v katerem je očrnil retoriko, in Fajdros, v	C
pripada Atenam. O panhelenizmu sta govorila že	Gorgias	in Lizias v Olimpiji, Izokrat pa si v tem govoru	C
ponovno pojavil magični element, ki ga je slavil	Gorgias.	Sofiste najdemo tudi v vsem tretjem stoletju	C
sestavil zakone za atensko kolonijo v Turijih,	Gorgias	je v govoru na olimpijskih igrah pozival k enotnosti	C
uničuje pravico v državi, katere del je. Platonov	Gorgias	Gorgias je eden zgodnejših dialogov, kar pomeni	C
Platonov Gorgias	Gorgias	je eden zgodnejših dialogov, kar pomeni, da	C
tedaj, ko jih je Platon upodobil, že mrtvi,	Gorgias	pa je v 80. letih četrtega stoletja še živel	C
stroka in kako bi ga morali imenovati (449a3).	Gorgias	odvrne, da obvlada rhetoriké in bi ga morali	C
k vednosti, ki določa retoriko (449d8--9).	Gorgias	odgovori, da je to vednost o besedah.Sokrata	C
besed, ki pojasnjujejo bolniku, kako ozdraveti?	Gorgias	pravi, da ne.Če bi bilo to poročilo o dejanskem	C
lahko opravlja retorika. Na Sokratova vprašanja	Gorgias	pojasni, da razume retoriko kot umetnost, ki	C
same narave predmeta. Nadalje se izkaže, da	Gorgias	znanja ne ceni visoko (459c), kar se sklada	C
nasvete pa bo dajal stavbni mojster (455b).	Gorgias	ne izkoristi priložnosti, da bi pokazal, da	C
dovoli en dober govor (456a7--457c3), v katerem	Gorgias	jasno razmeji retoriko kot amoralno silo od	C
vpraša, ali lahko naredi retorja iz kogar koli.	Gorgias	pritrdi, nato pa precej po nepotrebnem doda	C
ne pomeni toliko kot "pri neposvečenih". In	Gorgias	odgovori pritrdilno.Funkcionalna vloga retorike	C
razdraženo vskoči Polos s trditvijo, da je bil	Gorgias	preveč olikan do Sokrata in mu je bilo nerodno	C
potrebi tudi poučil svoje učence (čeprav je	Gorgias	dejansko prej izjavil natanko to).Polos poskuša	C
osnovna utemeljitev filozofske retorike v dialogu	Gorgias.	Pomeni napredek od pogovora s Polom, v katerem	C
Minosu, Radamantu in Ajaku, sodnikih podzemlja.	Gorgias	se sklene z mislijo, da si mora človek prizadevati	C
zelo podobno filozofski retoriki. Platonov	Gorgias	je najzgodnejši primer poistovetenja retorike	C
Izokratovemu spisu Proti sofistom bi sledil Platonov	Gorgias,	potem Izokratova Helena, tej pa bi spet sledili	C
Vendar pa se ujema s cilji, ki jih predvideva	Gorgias,	saj zrcali potrebo, da bi nagovoril dušo poslušalca	C
sodnega, svetovalnega in slavnostnega. Ker sta jo	Gorgias	in Izokrat obravnavala kot umetnost govorjenja	C
magične" lastnosti jezika, kakršnega je učil	Gorgias.	Najprej se je razvila poezija in zato je imela	C
tudi v kasnejših stoletjih. Platonova dialoga	Gorgias	in Fajdros sta bila dobro znana in sta prispevala	C
tem smislu moramo tolmačiti vse, kar v dialogu	Gorgias	govori proti retorjem, se pravi proti vrsti	C
Blairova različica hvale, ki so jo peli govorniku	Gorgias,	Izokrat, Cicero in Kvintilijan.Nato se loti	C
González, Tomás,	Gorgias	iz Leontinov,. Glej tudi Platon: Gorgias.	C
Gorgias iz Leontinov,. Glej tudi Platon:	Gorgias.	Gottsched, J. C.,	C
Fajdros,;	Gorgias,	; Ion,;	C
Vodoravno: 1. Zavrč, 6. ogrodje, 13. Orlov, 14.	Gorgias,	15. Reade, 16. R(udi) Z(avrl), 17. iris, 18	D
Fajdon; nato Harmid, Ion, Protagoras, Simpozij,	Gorgias,	Kratil, Država, Fajdros, Parmenid, Sofist, Fileb	D
čudovita knjiga, ki govori ravno o tem, Platonov	Gorgias,	filozofsko-dramsko besedilo, ki ga lahko berete	D
torej literarni Walsin Esterhazy, pa je redovnik	Gorgias,	ki po dolgotrajnem tajenju le prizna javnosti	D
Cicerona Prevod iz grščine v nemščino: Platon	Gorgias	Spis v nemščini: Cis- in Translajtanija (statisti	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani