nova beseda iz Slovenije
sužnji Hamilkarjevi, o katerih nam pripoveduje | Flaubert. | Lačni in goli smo uklenjeni gonili silni mlin | A |
slavnih imen. Balzac, Hugo, Dumas, Stendhal, | Flaubert, | Zola, Maupassant, Daudet in vrsta drugih so | A |
Gustave | Flaubert | Bouvard in Pécuchet | A |
----------------------------------------- * | Flaubert | ni mogel prenašati Pierra Jeana de Bérangera | A |
logičnost v zamisli in zgradbi". "Ljubite besedo kot | Flaubert | -- in odkrili boste skrivnost 'prelepe jasnosti | B |
bil Renan; in vrhunskemu umetniku, kot je bil | Flaubert, | uspelo, da se je bil odtrgal in da je vztrajal | B |
lahkotnejši, včasih humorno obarvani chico. | Flaubert, | Gustave (1821 - 80), francoski romanopisec. | C |
zrcali Flaubertovo zvezo z Madame Schlésinger. | Flaubert | je zavračal *romantiko, ki je nanj vplivala | C |
je srečal pisatelje, kot sta *Turgenjev in * | Flaubert, | ki so ga navdihnili, da je vnesel v ameriško | C |
realizma v romanopisju, kakršnega je ustvarjal * | Flaubert. | Parnasovska poezija je zavračala skrajno liričnost | C |
pustim, da me knjiga najde. Znano je, da je | Flaubert | za roman Bouvard in Pecuchet prebral 1500 knjig | D |
Nerval Les Orientales. Edino | Flaubert | je ohranil nekaj svoje značilne ironične distance | D |
dolgo in s kakšnimi ustvarjalnimi mukami je | Flaubert | izdeloval in dodeloval izvirnik, kako premišljeno | D |
morebiti ne tako pretenciozno, kot je rekel | Flaubert | Madame Bovary, c'est moi, toda ...»Takoj ko sem | D |
reči, kakršna ni nobena druga v Evropi. Balzac. | Flaubert | in Stendhal ne zaležejo za enega Dostojevskega | D |
morda izliv neke globlje bolečine ...« Tako | Flaubert | piše Louise Colet. Flaubert ima očitno rad bisere | D |
bolečine ...« Tako Flaubert piše Louise Colet. | Flaubert | ima očitno rad bisere.Piše ji tudi: »Govoriš | D |
zanemarjala ženske kot like... In Lawrence, | Flaubert, | Tolstoj, Dostojevski...? Že, a večinoma so | D |
popisana z ironično krutostjo, ob kateri je | Flaubert | s svojo gospo Emmo zelo nedolžen »to sem jaz | D |
: Absalom, Absalom! in Krik in bes Gustave | Flaubert | (Francija, 1821-1880): Madame Bovary in Vzgoja | D |
tistem obdobju najdemo skromno zasedbo: Dumas, | Flaubert | in Charles Nodier (ta zadnji je bil preveden | D |
nemorali leta 1857 na obtožni klopi celo Gustave | Flaubert | s svojo Madame Bovary, bosta to preživela tudi | D |
občutji, ki so nam zagotavljala zmago. Gustave | Flaubert, | 22. julija 1870 Najraje bi crknil | D |
Zdaj ste me spomnili na stavke v Madame Bovary. | Flaubert | je zame visoki svečenik stila.Enkrat je rekel | D |
moške in ženske golote« - Na črni listi tudi | Flaubert | Po mnenju recenzentov (cenzorjev) v hrvaškem | D |
se znašli med drugim Sienkiewicz (Quo vadis), | Flaubert | (Salambo) in Davis (Jaz, Klavdij) ter celo antični | D |
perverzni obrat kolonialnega užitka: če je bil | Flaubert | fasciniran nad svojo naravno in čutno Kučuk | D |
je tudi vedno bil; vzgoja srca, kot bi rekel | Flaubert, | se mora začeti pri medčloveških odnosih, na | D |
1821 Rodil se je francoski pisatelj Gustave | Flaubert | (umrl leta 1880). 1863 Rodil se je norveški | D |
mlademu romanopiscu ne ljubi garati, kot je garal | Flaubert | - Flaubert in Proust sta največja garača svetovne | D |
romanopiscu ne ljubi garati, kot je garal Flaubert - | Flaubert | in Proust sta največja garača svetovne literature | D |
sploh ni. Za Radojko Vrančič je napol v spominu | Flaubert, | medtem ko je seveda Proust »neokrnjen«, Jože | D |
fizis tisto, kar me najbolj usodno prevzema. | Flaubert | je bil menda tisti, ki je rekel: Madame B., | D |
1821 Rodil se je francoski pisatelj Gustave | Flaubert | (umrl 1880). 1875 Rodil se je nemški feldmaršal | D |
zgodovinskih obdobij žal ni čisto moja, a Gustave | Flaubert | prenese še tako dobro konkurenco.Zgodbe o treh | D |
avtor nesmrtne Madame Bovary, pisatelj Gustav | Flaubert, | prvič uzrl kip, ga je ta tako prevzel, da je | D |
Rešitev križanke 443 Vodoravno: 1. | Flaubert, | 9. zapornica, 18. razpotje, 19. Špartanec, 20 | D |
Predvsem je bilo to romanopisje 19. stoletja, | Flaubert | in njegova Gospa Bovary, Fontanova Effi Briest | D |
Leporečenje ali ne: ta »vzgoja srca«, kot bi rekel | Flaubert, | pa je najbrž sploh edino zagotovilo za prihodnost | D |
19. sram, 20. tesar, 21. Z(ola) É(mile), 22. | Flaubert, | 24. N(ina) I(vanič), 25. Kšela, 27. dolg, 28 | D |
njihova vizija? Temperamentni francoski pisatelj | Flaubert | je o domoljubju napisal: ΄»Največji rodoljub | D |
Leonardo da Vinci, Hans Christian Andersen, Gustave | Flaubert, | Picasso, Albert Einstein, Walt Disney, Mohamed | D |
Mogoče jih enostavno razumejo, ne vem ΄... A tudi | Flaubert | jih je razumel.Madame Bovary sem jaz, to je | D |
to je zame čudovita pisateljska izjava. Ker | Flaubert | jasno pove, da se vsak pisatelj identificira | D |
mesto - Sloviti francoski romanopisec Gustav | Flaubert | je nekoč zapisal, da je najglobji način, da | D |
Vsi mrtvi pisatelji. Na primer | Flaubert, | berem ga zelo pogosto, zdaj tudi v francoščini | D |
znamenitih svetovnih pisateljev (npr. Dostojevski, | Flaubert | idr.).Doslej je v zbirki izšlo 30 del. | D |
protestantski etiki; z gospo Bovary nam je Gustave | Flaubert | razkril portret zatrte meščanske romantike prav | D |
podal znameniti francoski romanopisec Gustave | Flaubert | (Alain de Botton, Umetnost potovanja), ki je | D |
popusti in privoli v pravičen kompromis. Gustave | Flaubert | je nekoč dejal, da je domovina kakor družina | D |
kontejnersko velikanko francoske družbe CMA CGM | Flaubert, | ki je v dveh dneh prispevala majhen rekord | D |
jih pripovedujejo čudoviti igralski glasovi. | Flaubert, | Hašek pa genialni Bosanec iz Čikaga Aleksandar | D |
podpisali veliki pisatelji, med njimi Gustave | Flaubert | in Guy de Maupassant. Vedno je obstajala opozicija | D |
sta se podpisala tudi velika pisatelja Gustave | Flaubert | in Guy de Maupassant.Podobno se je zgodilo Plečnikov | D |
zgodovina me je seveda pritegovala kultura. Pascal, | Flaubert, | katoliška plejada ob prelomu stoletja - Péguy | D |
potem naprej Čehov. Turgenjev. Pri Francozih | Flaubert, | Pinget, Robbe-Grillet, Camus, Sartre...In če | D |
obrazi. Ali bi tudi vi - kot nekoč Gustave | Flaubert | (v zvezi s svojo Madame Bovary) - lahko izjavili | D |
salonski romani, na drugi strani pa Balzac ali | Flaubert, | ki ga prav tako berejo v salonih, vendar s pridušenim | D |
Uporaba čelade obvezna! Gustave | Flaubert | je v baje zvezdnem trenutku vrhunskega cinizma | D |
1821 se je rodil francoski pisatelj Gustave | Flaubert | (umrl leta 1880), ki se z romanoma Madame Bovary | D |
dekadenčne in naturalistične prvine. Gustave | Flaubert | je zelo pazil na čistost sloga in je po desetkrat | D |
Alexandre Dumas sin je zato večkrat dejal: » | Flaubert | je velikan, ki poseka ves gozd, da bi iz lesa | D |
1821 Rodil se je francoski pisatelj Gustave | Flaubert | (umrl leta 1880), eden največjih francoskih | D |
ribiško mrežo v rokah, ima na mestu, ki ga je | Flaubert | razglasil za vrtiček sreče, ki čaka moške, evidentno | D |
Fontaine, Swift, Stern, Heine, Balzac, Stendhal, | Flaubert, | Hugo, Zola, Dostojevski - tja do Gida in Sartra | D |
tistemu romana Gospa Bovary, ko se je Gustave | Flaubert | trudil, da bi nam kar najbolj kadaversko predočil | D |
ni res. Echenoz obdeluje in brusi stavke kot | Flaubert. | Za sladokusce lahko navedemo nekaj posebnosti | D |
1821 Rodil se je francoski pisatelj Gustave | Flaubert | (umrl leta 1880), eden največjih francoskih | D |
francoske zgodovine. Jaz moram reči, da se mi zdi | Flaubert | velik avtor, da se tega očitka posnemanja niti | G |
zveze. Kar se tega tiče, ja tukaj je ključ in | Flaubert | seveda, ko piše svoj roman, piše dvojno.Piše | G |
to vprašanje nekako visi v romanu in seveda | Flaubert | ga je tako tudi postavil, da visi v romanu. | G |
nekaj mesecev po prihodu v prestolnico zapisal | Flaubert, | "in prav tedaj sta bila v njej tudi osel, ki | P |
navdihovale najrazličnejše oblike potovanja - | Flaubert, | Baudelaire, Van Gogh - vsak s kakim koristnim | P |
izkazali siceršnji mojstri pisane besede, Gustave | Flaubert, | Honore de Balzac, Victor Hugo in drugi.Še vedno | P |
določajo druga drugo kot v vsakem večnem krogu. | Flaubert | je zapisal: »Prihodnost nas vznemirja, preteklost | P |
leta 1840 v Pismu iz Egipta zapisal Gustave | Flaubert. | Večje verjetno ne postajajo, so pa čedalje bolj | P |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |