nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
V trenutku slepote - nerazumljive pri človeku, ki se je vse življenje ukvarjal z literarno kritiko, se pravi s stvarmi duha - je Josip Vidmar zapisal, da ni nikoli mogel razumeti, zakaj so se veliki ruski ustvarjalci 19. stoletja toliko ukvarjali s krščanstvom. To pomeni, da domnevno veliki kritik ni mogel razumeti, zakaj je tista literatura pravzaprav velika, da je velika prav zato, ker je to literatura najvišjih in poslednjih reči, kakršna ni nobena druga v Evropi. Balzac. Flaubert in Stendhal ne zaležejo za enega Dostojevskega. In kje so tiste najvišje in poslednje reči bolj doma kot v krščanstvu, religiji transcendence in odrešenja?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani