nova beseda iz Slovenije
bilo lahko res, če vemo, da je oboje sprožil | Edvard Kardelj, | in če je res, kot trdi Andrej Aplenc, da je bil | B |
Boris Kidrič, potem pa še dobrih trideset let | Edvard Kardelj - | skratka besede, ki naj bi opravičile skoraj vse | B |
oblastnika, kakor pa polizobraženi učitelj in ideolog | Edvard Kardelj? | Bi tudi država, katere ideologijo bi imel na | B |
tudi ne v zgodbah mnogih velikih narodov. | Edvard Kardelj | Knjiga teh spominskih orisov je bila zaključena | B |
revolucionar in Kidričev najbližji prijatelj | Edvard Kardelj, | s katerim sem, kakor s Kidričem, preživel veliko | B |
tistem času nemara bil, kolikor ni bil kljub temu | Edvard Kardelj, | se pravi proletarski sin, ki se je politično | B |
konservativno zapirali izključno v našo tradicijo." | Edvard Kardelj | misli, da bi prav delavska prosvetna društva | C |
obetavnih mladih marksistov, da ga je opazil celo | Edvard Kardelj | in ga po nepreverjenih podatkih vzel k sebi, | D |
Rodil se je slovenski revolucionar in politiki | Edvard Kardelj ( | umrl leta 1979). 1942 Prva proletarska brigada | D |
V Ljubljani je umrl revolucionar in teoretik | Edvard Kardelj. | Uspešen z | D |
mladih marksistov, da ga je opazil celo sam | Edvard Kardelj | in ga po nepreverjenih podatkih vzel k sebi, | D |
sistema socialističnega samoupravljanja, ki ga je | Edvard Kardelj | napisal v 70-ih letih.Tudi Jelinčič se je na | D |
pišejo ljudje, ki so sovražniki,« je bil zgrožen | Edvard Kardelj, | nekakšen »malomeščanski element, ki skuša likvidirati | D |
obetavnih mladih marksistov, da ga je opazil celo | Edvard Kardelj | in ga po nepreverjenih podatkih vzel k sebi, | D |
sintez slovenske zgodovine leta 1939 napisal | Edvard Kardelj. | Knjiga Razvoj slovenskega narodnega vprašanja | D |
partizanski bolnišnici Franja. Ravnokar predava | Edvard Kardelj, | jebiga. Kaj takega. | D |
poizvedeli, kje smo zaštrikali. Zaupali so nam, da je | Edvard Kardelj, | ki rad bere kriminalke, prebral našega Bonda | D |
kakor njuna predhodnika Vladimir Bakarić in | Edvard Kardelj,« | so še sporočili.Več na 4. strani. | D |
svoje posebne interesne skupnosti, bi dejal | Edvard Kardelj. | To je anarhizem. | D |
Mislim, da je do tega spoznanja prišel celo | Edvard Kardelj | na koncu svojega življenja; kot mlad človek je | D |
hkrati razpleta. Za zdaj je težko reči, ali je | Edvard Kardelj | imel neprostovoljnega pomočnika, nikdar omenjenega | D |
ponarejanju partijske zgodovine, navrgel očitek: | Edvard Kardelj | je leta 1936 »preprosto prevedel knjigo znanega | D |
ustnih podatkov, med njimi tudi misel, da je | Edvard Kardelj | od Gustinčiča prevzel cele pasaže, ko je pisal | D |
Okoliščine, kolikor so mi znane, so takšne. | Edvard Kardelj | je rokopis knjige o slovenskem narodnem vprašanju | D |
se ga v Sloveniji znebila še France Popit in | Edvard Kardelj. | Kavčič je nekaj tvezil o ekonomskih zakonitostih | D |
odločala partijska vrhuška, torej Josip Broz Tito, | Edvard Kardelj | in njuni najbližji sodelavci.Ker so že vsi pokojni | D |
pobudnik te delne vrnitve k dediščini NOB je bil | Edvard Kardelj, | ki pa ni predvidel nekaterih dolgoročnih posledic | D |
komisija zelo impresionirana nad to povezanostjo. | Edvard Kardelj | je marsikaj razumel narobe, glede lokalne samouprave | D |
pridno pitali s takimi floskulami. Tedaj je | Edvard Kardelj | uvedel samoupravljanje in ena od dogem je bila | D |
krivca za povojni zločin, »Josip Broz Tito, | Edvard Kardelj | in njuni najbližji sodelavci«; nič ne pomaga | D |
režimom po drugi svetovni vojni, potem se je | Edvard Kardelj » | domislil« samoupravljanja, Staneta Kavčiča so | D |
zadnji vojni. Pri tem sta imela odločilno besedo | Edvard Kardelj, | ki se je tedaj bolje počutil na beograjski ostri | D |
Med osamitvijo in utopitvijo | Edvard Kardelj, | po moči in vplivu eden najpomembnejših slovenskih | D |
kiparju, čeprav jo je na koncu s telegramom | Edvard Kardelj. | Pri Slovencih gre vedno za prestiž, za medsebojno | D |
avtorsko delo objavil s podpisom Sperans ali | Edvard Kardelj. | Anica Lokar: »Tudi sem skušala knjigo, pod imenom | D |
prenehati oziroma vprašanja prirediti, saj so bili | Edvard Kardelj | in drugi vodilni politiki daleč za Kavčičem, | D |
Stane Potočar - Lazar. Franc Leskošek - Luka. | Edvard Kardelj - | Krištof. Dušan Pirjevec - Ahac.Ali pa so stara | D |
nihče ne pogreša,« je vodilni slovenski politik | Edvard Kardelj | odgovoril Pučnikovemu perspektivovskemu somišljeniku | D |
več bil: »V vili Podrožnik je priredil večerjo | Edvard Kardelj | s soprogo.Jedli so še: Miha Marinko, Lidija Šentjurc | D |
Kidriča poslovil tedanji vodilni slovenski politik | Edvard Kardelj. | Kidrič je umrl štiri dni prej, 11. aprila v Beogradu | D |
leta 1933, naredil neprimerno večji vtis kot | Edvard Kardelj. « | Kidrič, s katerim sem se tisto leto, ko sem bil | D |
Po mnogih eksperimentih v gospodarstvu se je | Edvard Kardelj | spomnil, da bo prav, če vpelje delavsko samoupravljanje | D |
Ljubljani razširjena seja CK ZKS, na kateri je | Edvard Kardelj | v dolgi razpravi dokazoval, da Slovenija v Jugoslaviji | D |
izpraznjenih ovitkov piše: »Tovariš Krištof ( | Edvard Kardelj, | op E. Ž.).Pošiljam ti zapisek o razgovoru z Danom | D |
politik in publicist ter tesni Titov sodelavec | Edvard Kardelj ( | umrl 1979). 1944 Sovjetski vojaki so po 872 | D |
posedali po zaporih Boris Kidrič, Boris Kraigher, | Edvard Kardelj. | Glede prvih dveh je bilo dobro znano njuno družinsko | D |
1940 na peti državni konferenci KPJ v Zagrebu | Edvard Kardelj | razložil, da bodo jugoslovanski komunisti šli | D |
poimenovanje ostane, ker sta Boris Kidrič in | Edvard Kardelj | bila, so poudarili, pomembna nosilca dejavnosti | D |
sta jo na sestanku zastopala Milovan Đilas in | Edvard Kardelj, | je bila dodeljena vloga, ustrezna njenemu deležu | D |
bistvu razvojni inštitut Iskre, ki pa ga je | Edvard Kardelj | nekega dne odločno razbil. Iskra se je medtem | D |
Bebler, če bi Josip Jurčič živel v časih, ko je | Edvard Kardelj | dajal navodila svojim podrejenim, med drugim | D |
predstavljati, da takratni prvi in vrhovni Slovenec | Edvard Kardelj, | vsaj pobudnik ustanovitve Ljudske pravice in | D |
okviru premislili Josip Vidmar, France Veber, | Edvard Kardelj | in Dušan Pirjevec, posebej pa je poudaril Pirjevčevo | D |
domišljijo, pa so se iz njega vsi norčevali? | Edvard Kardelj. | Bo torej zgodovina s Kardeljem bolj usmiljena | D |
domišljijo, pa so se iz njega vsi norčevali? | Edvard Kardelj. | Ali je evropska ustava žemlja ali »razpočnica | D |
Rožman, ki ga je ekskomuniciral pred vojno, in | Edvard Kardelj, | ki ga je ekskomuniciral po vojni.Med tema čerema | D |
stališča irelevanten in ničen. Dobro je to zadel | Edvard Kardelj, | ta asket ob uživaču Titu, kot se je o njem izrazil | D |
prebivalstvo. Odločilno vlogo sta pri tem imela | Edvard Kardelj, | ki je bil izrazito jugoslovansko usmerjen, in | D |
glavno vlogo teoretik jugoslovanskega socializma | Edvard Kardelj, | zadnja, Jutri je nov dan, pa o letih do osamosvojitve | D |
Ljubljani rodil slovenski revolucionar in politik | Edvard Kardelj, | tesni sodelavec in izbrani naslednik Josipa Broza | D |
leta 1972, ki jo je menda osebno prepovedal | Edvard Kardelj, | češ da ima Gorše aktivne stike s slovensko politično | D |
enega prvih jugoslovanskih zunanjih ministrov ( | Edvard Kardelj), | celo vrsto imenitnih jugoslovanskih veleposlanikov | D |
Arhitekt vseh reform v nekdanji Jugoslaviji je bil | Edvard Kardelj, | seveda skupaj s Titom, a vendar je bila Kardeljeva | D |
star 82 let, Miha Marinko je večinoma spal, | Edvard Kardelj | je bil tudi že bolj slaboten...Prvič sem ga šel | D |
tedanje slovenske vlade Borisu Kidriču poslal | Edvard Kardelj. | Pri raziskovanju gradiva je na ta dokument naletel | D |
nekdanjega revirskega energetskega kombinata | Edvard Kardelj, | v svojo razvojno vizijo poleg objekta termoelektrarne | D |
Broz, dobrih sedem let pozneje pa še politik | Edvard Kardelj. | Avgusta 1972 so naziv podelili prvoborcu, politiku | D |
politik in publicist ter tesni Titov sodelavec | Edvard Kardelj ( | umrl 1979). 1924 Italija in Jugoslavija sta | D |
ki je imel pod Ulovko vikend, Boris Kraigher, | Edvard Kardelj | je nabiral gobe.Enaindvajsetega julija tisoč | D |
morda se je pred desetletji z njimi obkrožal | Edvard Kardelj | ali pa so si dokumentacijo oblikovali člani skupine | D |
svojega avtohtonega diktatorja. To je bil nedvomno | Edvard Kardelj - | diktator »intelektualnih razsežnosti«. Kardelj | D |
izjave partijskih veljakov, kot sta na primer | Edvard Kardelj | in Ivan Maček. Kardelj je že leta 1940 v Zagrebu | D |
navaja, da brez okupacije ne bi bilo revolucije. | Edvard Kardelj | je že oktobra 1940 v Zagrebu napovedal, da bodo | D |
je bil sprejet sklep, ki mu je botroval tudi | Edvard Kardelj, | da bodo jugoslovanski komunisti šli v protifašistični | D |
imperialistična, »torej krivična«, kot se je izrazil | Edvard Kardelj | l. 1944 v partijski šoli na Rogu.Šele s Hitlerjevim | D |
strani. Griesser-Pečarjeva piše, kako se je | Edvard Kardelj | izrazil l. 1944 na partijski šoli na Rogu, in | D |
sporočil, da si Golega otoka ni izmislil on, ampak | Edvard Kardelj. | Toda kolikor smo poznali Tita, bi se kmalu naveličal | D |
ni pustil na lov niti samega maršala Tita. | Edvard Kardelj ( | 1910-1979), Mačkov svak, je bil učiteljiščnik | D |
utemeljevanjem svoje različnosti od stalinizma. | Edvard Kardelj | je utemeljil samoupravljanje, drug Slovenec, | D |
prevodu šele leta 1981, čeprav že Sperans (beri | Edvard Kardelj) | v svojem Razvoju slovenskega narodnega vprašanja | D |
politik in publicist ter tesni Titov sodelavec | Edvard Kardelj ( | umrl 1979). 1924 Italija in Jugoslavija sta | D |
slovenski politik, revolucionar in teoretik | Edvard Kardelj ( | rojen 1910). 11. februar | D |
Anton Korošec (1938), Jože Plečnik (1939), | Edvard Kardelj ( | 1955), maršal Josip Broz Tito (1962, Gamal Abdel | D |
predsednika Računskega sodišča Igorja Šoltesa, | Edvard Kardelj | po imenu, opisano dogajanje pa sega v leto 1937 | D |
s predlogom, naj počaka in ne odstopi, rešil | Edvard Kardelj, | pomagal pa tudi hitri razkol med najpomembnejšim | D |
začudeni, ko sem mimogrede omenil, da je bil | Edvard Kardelj | pet let (1948-1953) zunanji minister Jugoslavije | D |
vsem svojim intelektualnim zagonom nastopil | Edvard Kardelj | in vse skupaj celo nekako »osmislil«.Medtem se | D |
podržavljenju živel Boris Kraigher, nato pa | Edvard Kardelj | z družino.Vila z zemljiščem, ki se razprostira | D |
Sreča v Sloveniji Čeprav nam je | Edvard Kardelj | že pred leti zaupal imenitno misel, da človeku | D |
navadnega falota, v Sloveniji pa je bil »taglavni« | Edvard Kardelj | in celo ljubljanska univerza se je imenovala | D |
slovenskem političnem prizorišču kraljevala | Edvard Kardelj | in Roman Albreht.Na približno isti ravni so ostali | D |
Pučnik je opisan samo v 14 vrsticah brez slike, | Edvard Kardelj | pa ima 23 vrstic s sliko.Takih primerov bi lahko | D |
zahvalo in globoko demokratično zavestjo.« | Edvard Kardelj ( | 1957): »S svojim literarnim delom je reformacijsko | D |
rojen 1813). 1910 V Ljubljani se je rodil | Edvard Kardelj, | slovenski politik in publicist ter tesni sodelavec | D |
slovenski politik, revolucionar in teoretik | Edvard Kardelj ( | rojen 1910). Evropski razgledi | D |
da ljubljanske železnice ni dovolil poglobiti | Edvard Kardelj. | Kot politični boter je zato kriv, da je Bežigrad | D |
julija do 15. oktobra 1946 (glavno besedo je imel | Edvard Kardelj), | ne pa konec osemdesetih let. Pirjevec je črpal | D |
vprašanje), iz katerega naj bi »prepisoval« | Edvard Kardelj, | kar pa je Pirjevec (na vprašanje Dela po koncu | D |
Kot kraj za njihovo izolacijo ga je predlagal | Edvard Kardelj. | Po prelomu s Sovjetsko zvezo so od leta 1948 | D |
racionalnost je imela praktični predznak.« | Edvard Kardelj ( | 1957): »S svojim literarnim delom je reformacijsko | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |