dvesto (6.821)

nisi pozabil. Al morebiti se boš vsaj tistih	dvesto	kron spomnil, katere ti je posodila. MATIČEK	A
Marija Smrekarica, kljúčarica na Gobovem gradu,	dvesto	gotovih kron naštela; in obljubim iz hvaležnosti	A
sem pošten mož; moja vest mi je ljubši kakor	dvesto	kron.Jaz tedaj spoznam svoj dolg in ta revêrz	A
Že dva meseca tako.	Dvesto	petdeset strani disertacije sem napisal.V tistem	A
od doma, letos. Res se prinese stopetdeset,	dvesto	goldinarjev s Hrvaškega, če so šume količkaj	A
moja zlobna, tej usodi je ime ‒ prekletstvo;	dvesto	jader ne odpelje, tisoč konj ne prehiti je!	A
glas povzdigne krakov svak; zagrmi jih kakih	dvesto:	rega, rega, reg, kvak, kvak. Po večerji zavrte	A
Harzungenu v malem, je bil poprej ta blok v velikem.	Dvesto	bolnikov v eni sobi.In ker je bilo sob četvero	A
petindvajset kilometrov, v devetih dneh nad	dvesto.	Toda utrujenosti nisem čutil.	A
naravnost v vodo. Dobro bi bilo, če bi bila vsaj	dvesto	metrov od brega, da bi se na poti lahko premislila	A
vodi staro podrtijo, malo nad njo, komaj dobrih	dvesto	metrov pa je bil čez reko visok betonski jez	A
ologarjevo ravan. V kotu je bila hiša oddaljena kakih	dvesto	metrov, vežna vrata so bila odprta, videl je	A
ker ima novo hišo, njegova hiša pa je stara že	dvesto	let in bi kaj takega gotovo ne prenesla.	A
star in je doživel mnoge stvari, nekatere pred	dvesto	in več leti, nadaljeval: Bodite veseli, gozdovi	A
odjezdil na Dunaj, pa sploh ni bilo nazaj.	Dvesto	topničarjev, konjenikov, konjarjev in mož iz	A
glavah, oboroženih s karabinkami, prišlo je še	dvesto	mož in z njimi nekaj topov in havbic, natančneje	A
romarje iz pivovarne, kajti kjer je zaprtih	dvesto	ljudi, pač proizvodnja ne more steči.In poleg	A
kosti Treh modrih, od trinajstega aprila tisoč	dvesto	oseminštirideset, ko se je gradnja začela in	A
nekega bavarskega jezera. In speče mesto pred	dvesto	leti, na katero padajo kosmi snega.Mestni pisar	A
Magdaleno, na očaka Jakoba, da, celo na Mihaela, na	dvesto	in več romarjev, ki sredi zimske noči ždijo	A
sredi trume turistov znašla množica kakšnih	dvesto	romarjev...Bili so čudno opravljeni...	A
nekega bavarskega jezera. In speče mesto pred	dvesto	leti, na katero padajo kosmi snega, mestni pisar	A
spomladanska sprehajalca, je mogočna gradnja. Dolg je	dvesto	metrov, morje okrog njega je globoko tri metre	A
mehiškemu polkovniku Trohekerju, ki je imel s seboj	dvesto	suličarjev.Tako je bil Glavan po času, ki ga	A
Baričeviča, da je . / . / stran 55 . / dolg	dvesto	metrov in tako močno izpostavljen burji, da	A
splašenega ljudstva. Tukaj, prav tukaj, kjer si	dvesto	let pozneje v tišini, v brezčasnem trenutku	A
znova vrne na svoj zavojevalski pohod. Samo	dvesto	let mine od takrat, ko se začne, in to je spet	A
Zgodaj spomladi naslednjega leta se je prvih	dvesto	ljudi naselilo v Rajski dolini.Med njimi je	A
skupno, nekakšno zadružno zgradbo. Ko se je prvih	dvesto	naseljencev znašlo pod streho, so gradili naprej	A
gradili naprej, na poti v Rajsko dolino je bilo še	dvesto	ljudi.Med njimi je bila tudi Katka s kitkami	A
se igrajo na širokem zasneženem polju kakšnih	dvesto	metrov od ceste.Jasno je že sedaj, da so otroci	A
stroji opravili svoje delo, na travniku kakšnih	dvesto	metrov za delavnicami pristal helikopter.Nekaj	A
Tega hitro zasedemo, s šturmom. Kakšnih	dvesto	se jih je prijavilo za šturm.Vedeli smo, da	A
Odesa.	Dvesto	arestantov bo izvedlo frontalni napad v slavo	A
gasilski dom od križišča oddaljen le dobrih	dvesto	metrov, toda dejstvo, da so zdaj tu, prej pa	A
teritorialec, ki je na drugi strani, morda	dvesto	metrov v zračni liniji, prav nasproti njega	A
ročno zadegal v njih... Ležal je pod cesto, morda	dvesto	metrov oddaljen od zlodeja, ki se je zavedal	A
nepretrgan trak hrupa. Premaknili so se še kakšnih	dvesto	metrov naprej in obtičali; ne morejo naprej	A
imeli vsako leto pri telesni vzgoji tek na tisoč	dvesto	metrov za oceno in vedno je pretekel le prvi	A
da je kar pozabil na rano in boj. Kakšnih	dvesto	metrov stran od zadnjega tovornjaka, cisterne	A
drugim stražarskim mestom, vmes je bilo morda	dvesto	metrov razdalje, med proceduro menjave pa so	A
Ali pa veš kaj? Za	dvesto	kron ti prodam svojega najboljšega vola.« Rožman	A
dejal: »Tetrev, udari v roko!« Tetrev, ki še	dvesto	krajcarjev svojega premoženja ni premogel, je	A
za pričo, da bo položil drugega dne dopoldne	dvesto	kron na mizo. Gašper si je mislil, da je to	A
Rožman, ki je upal, da ga bo stal vol samo	dvesto	kron, se je bil namreč nekoliko uštel. Tetrev	A
premalo bo,« je dejal; »Križman mi je že ponudil	dvesto	štirideset kron.« Začela sta se prepirati, in	A
samo napoti, bodo posestniki lahko oddali; po	dvesto,	tristo goldinarjev bo nesla vsaka soba; kdor	A
je pripomnil Gostič, »konec leta svojih sto,	dvesto	goldinarjev čistih.Železnica je vzela ves ta	A
posodim jaz. Zvečer dobiš tristo goldinarjev,	dvesto	odšteješ Dragarju, ostalih sto imej za silne	A
prav sam o sveti Neži. Midva sva stala vsaj	dvesto	korakov od prižnice, pa sva vsako besedo razumela	A
začne mati račica jajca leči, vsega skupaj okoli	dvesto.	Mati jih nosi pod repom, vsako jajce namreč ima	A
dve zaviti ženski postavi. Bili sta za kakih	dvesto	korakov narazen.Pri križu, ob katerem se je	A
pesnik! Ta spotakljivi jezikovni prod so potem	dvesto	let dolgo zaobrobljali in pilili, gladili in	A
odjahal. Ko je jezdil mimo Kreke, je zagledal	dvesto	korakov od ceste krdelce gosposkih ljudi, pohajkujočih	A
je lahko tudi bogata. Morda ima dote kakšnih	dvesto	ovac in baš toliko koz, vrhutega pa še sto kozjih	A
zroč skozi okno svoje gostilne na pot, kjer je	dvesto	korakov pred hanom spoznal jezdeca, ki se je	A
bodo same masti imele vsaka pet kil, kilo po	dvesto	kron, če ne bo cena za mast že višja.To je jako	A
Poljakova se baha, da stanejo oni njeni uhani tisoč	dvesto	kron.Pa sem prav take videla pri Beletu v izložbi	A
vinarja več. ‒ Gos s frizuro se pa laže, da tisoč	dvesto.	‒ Izvoli počiti!«	A
partiji, pa sem jih le tristo, tako da imam čistih	dvesto	očitne izgube!« Razložil sem mu, kaj bi bilo	A
izpreobrnem ženo, žena pa narobe, da ji moža!	Dvesto	kron imam letne plače kot tajnik.Za tako malo	A
obleko, drugače si mi odgovoren za vso škodo,	dvesto	kron vsak večer!« Stanko se je plašno oziral	A
kako je prišlo ‒ ko je mislil, da šteje med	dvesto	in tristo, ni štel, ampak vmes molil očenaš	A
potem je plosknila v roke in vzkliknila: »Mama,	dvesto	kron na mesec!Jaz grem na Reko!«	A
bi, da ga zapro! Dovolj bo imel, če jih dobi	dvesto	nazaj.Ne pričakuje tako niti bora ...	A
Ne pričakuje tako niti bora ... Saj jih je še	dvesto	preveč!Ej, bomo že videli! ‒ si je polglasno	A
soprog navedel med svojimi dolžniki zaradi tistih	dvesto	dinarjev, lahko bi ga bil zatajil. Kaj sem se	A
‒ Pa dajva ‚Podpori’	dvesto	dinarjev!«In se mu je ta hip zabliskalo v možganih	A
In se mu je ta hip zabliskalo v možganih. »	Dvesto	jima dava, pa jim lahko ekspenzar zvišava na	A
Razstava da bi morala biti nekaj let poprej: recimo	dvesto	let, tristo let, ko je tukajšnje mesto še kaj	A
potroškom treh zanikrnih ulic sijajno preskrbljenih	dvesto	slavnih glav, če ne več. So samostani, ki bero	A
šel taborit, in založiti bo treba prispevek	dvesto	dinarjev za štiri tedne!« Oče je nagubal čelo	A
ne bi bil dobre volje, ako naj ti dam sedajle	dvesto	dinarjev in še naj pričakujem, da mi h koncu	A
»Aló, z menoj iskat kvartirja za konje. Za	dvesto	konj Najprej pri vas.Pokažite hlev!«	A
da si je nisem mogla predstavljati. Tistih	dvesto	dinarjev sem res dobila, a sem jih samo videla	A
»Po čem so?« »Po	dvesto.	Ali pa dajte, kolikor sami hočete.	A
spretno in naglo. »Vaše je vse skupaj dva tisoč	dvesto.	« »Dvesto petdeset,« jo je nagradil Resnik	A
»Vaše je vse skupaj dva tisoč dvesto.« »	Dvesto	petdeset,« jo je nagradil Resnik. »Hvala	A
do župnije. Še sto korakov do prve koče, ali	dvesto,	pa je ne vidijo te umirajoče oči.Da bi dospel	A
ga je. II ”Blagá je torej tu za tisoč in	dvesto	goldinarjev,“ pravi Majar proti večeru drugega	A
je bilo žal, da sem mu pripeljal zdaj kar za	dvesto	forintov premalo, kajti vraga, mislil sem si	A
zdaj še tako govorite? Dajte mi sem blaga za	dvesto	goldinarjev, rečem vam!“ ”Prav rad, prav	A
uspela ... Včeraj za petsto - in zdaj zopet za	dvesto,	kakor zahtevate ...“ ”Kaj?	A
”Nič vas ne bodi sram, saj je nima nihče.	Dvesto	forintov me je stala ta reč, sedem izvodov sem	A
zanesel ploho cvetja in listja na pesek. Preko	dvesto	otrok je bilo.Nekateri so bili trudni in so	A
le nikar ne misli, da je kakšno terno zadel.	Dvesto	goldinarjev dam, niti solda več in še teh ne	A
da ne bo strohnela nikoli in da je v sto in	dvesto	letih ne bodo preglodali črvi!Lepo jo pobarvaj	A
na tihem z drugo žensko, zato ker je imela za	dvesto	kron bogatejšo doto.Nato obup in solze in tako	A
prag in zastro se ti oči - še sto let morda, še	dvesto	let in zapeli bodo mrtvaški zvonovi od juga	A
Sredi poti ga je obšel strah. Samo še sto, morda	dvesto	korakov in vse bo minilo, minil bo večer, brez	A
Ko bi vedel!“ se je nasmehnil Slivar. Ali teh	dvesto	goldinarjev se je razpršilo kot jata vrabcev	A
življenjskih skrbi. Od Tratnika si je bil izposodil	dvesto	goldinarjev, potem je dobil od tistih starih	A
zagrnjeni doprsnik neznanega pesnika - ”ali	dvesto	jih je Tratnikovih, in če pride kaj iz Ljubljane	A
že petnajst let sem dolžna Rekarjevi babici	dvesto	goldinarjev.Dala jih je bratu, da je mogel v	A
sta molčala. . / . / stran 214 . / Tam, sto,	dvesto	korakov od poti je stala sredi travnika gruča	A
Koliko pa je padlo onih?« »	Dvesto	do tristo.« »Dovolj si jih položil, čestitam	A
toinosemdeset,« je bilo zopet čuti zunaj mesarja. »	Dvesto,	« je odvrnila Katra.Nato so utihnili, in čuti	A
Sedem!« pripomni znova posredovalno Tomaž. »	Dvesto!	« jekne Katra. Mesar se je izkričal in	A
»Recite, no, pametno besedo!« »	Dvesto!	« odvrne Katra. Mesar zakolne in vrže	A
za Matevžkom, ki je bil nesel Petru pismo. »	Dvesto	milj!Vsak dan je hodil trideset.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani