nova beseda iz Slovenije
in coprnice!« Župan Stremenček se kakor kak | Diogen | ni zmenil za ta Šepčev od prejšnjih različni | A |
Platon govoril o nečimrnosti. Navzoči modrijan | Diogen | je tedaj vstal in začel skakati po preprogah | A |
Diogenovo ošabnostjo!« ga je takoj zavrnil Platon. | Diogen, | eden prvih oznanjevalcev »povratka k naravi | A |
svoje hiše napis: »Zlo naj ne stopi v ta dom!« | Diogen, | za katerega je znano, da je z lučjo pri belem | A |
»Bodi previden, da te ta žival ne požre!« | Diogen | pa je pomirjevalno dejal: »Bodi brez skrbi, | A |
izgine. Ker je bilo mesto precej zanemarjeno, je | Diogen | ob odhodu posmehljivo pripomnil: »Kaznovan bi | A |
»Kaznovan bi bil, če bi moral tu ostati.« | Diogen | je živel zelo skromno: stanoval je v ‒ sodu | A |
vzkliknil: »Če bi ne bil Aleksander, bi želel biti | Diogen. | « V začetku četrtega stoletja je bila Šparta | A |
oziram zastonj, ne vidim je, izginila je, še sam | Diogen | bi je ne našel.Umrla je; njen duh (kolikor ga | B |
v ednini (In Phys. 140.28), medtem ko govori | Diogen | Laertski o njihovi množini (IX 26). Po nekaterih | B |
peripatetik Kritolaos, akademik Karnead in stoik | Diogen, | na položaju pretorja.Leta 151 ga srečamo na | C |
odposlanstva,[325] namreč Karnead, Kritolaj in | Diogen, | v Rimu niso ostali predolgo ‐ da se njihov vpliv | C |
pisali še Filostrat v 2.‐3. stoletju po Kr., | Diogen | Laertski v prve polovici 3. stoletja (po načelu | C |
[885] Roman IV. | Diogen, | vladal v letih 1068‐71. [886] Vojaška ekspedicij | C |
Mantineje in Aksiotea iz Fliunta, obe Neatenki (glej | Diogen | Laertski 3,46).Razen imen ni o njiju znano nič | C |
predmeta in kratkost človeškega življenja" ( | Diogen | Laertski 9,51).V filozofiji so vso antiko obstajale | C |
Povzetek stoiških stališč do retorike prinaša | Diogen | Laertski (7,42--43).Stoiki so pomembno prispevali | C |
vodo so se ukvarjali že stari grški filozofi: | Diogen, | Arhimed, in Platon.Prve sodobne hidrološke meritve | D |
Kirn, 24. očnjak, 26. Aneto, 27. Weikl, 28. | Diogen, | 29. Nao, 30. Osler. Pogrebi | D |
tistimi, po katerih je živel kinik, filozof | Diogen | Sinopski, videl tega skromneža, ko se je pripravljal | D |
treba pogovarjati z bogatini!« ga je zavrnil | Diogen. | Ko zorijo jagode | D |
prijazen pogled?« Nekoč je Platona obiskal na domu | Diogen | (12 do 323) in z gnusom gledal bogate, odlične | D |
drugačen pomen kot cinizem, ki ga poznamo danes. | Diogen | je glasnik tistih ljudi, ki jih ne obvladujejo | D |
in Diogenes und die bösen Buben von Korinth ( | Diogen | in nagajiva dečka iz Korinta). Komične katastrofe | D |
udobno sinekuro. Ko je nekoč videl, kako si | Diogen | (ok. 412 do 323), glavni predstavnik kinične | D |
Ko se je Antistenu zagnusilo življenje, mu je | Diogen | ponudil bodalo z besedami: »Bi mogoče potreboval | D |
je zavzemala za skromno, asketsko življenje ( | Diogen) | , 88. francoski filmski komik (1903 do 1971) | D |
strah, da se bo Tour izrodil. Prudhomme kot | Diogen | Legendarni direktor Toura Jean Marie Leblanc | D |
tipa. Še bolj neverjeten podatek pa je, da je | Diogen | iz Laerta, grški zgodovinar, ki je živel v tretjem | D |
ni igrati. Napol klošar in veliki provokator | Diogen | iz Sinope, znan tudi kot Diogen iz soda, je | D |
veliki provokator Diogen iz Sinope, znan tudi kot | Diogen | iz soda, je rad dregal zategnjeno javnost, zato | D |
zaplemba, 9. afta, 13. Illinois, 14. gran, 15. | Diogen, | 16. Korint, 18. čaj, 19. pegatka, 20. Ewe, 22 | D |
gojil že utemeljitelj starogrške kiniške šole | Diogen | iz Sinope. Socialni cinizem in napačna zavest | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |