bluzo (260)

Klanjam se, milostljiva. Prinesla sem naročeno	bluzo.	ČOP Pozdravljena, gospodična!	A
Milan, sprejmi ga ti! Medve z gospodično bova	bluzo	pomerili, potem se vrnem.Prosim, gospodična	A
kratkem odmoru Nina iz spalnice, slekla je bila že	bluzo,	gre proti obednici. NINA odpre duri v obednico	A
je izlila zarja na slamnik, na obraz, na belo	bluzo	... kaj trepečeš? DOLINAR: Zapri!	A
daleč pozdravil. MILENA: Ti si uganil, katero	bluzo	sem imela in kakšno cvetico v laseh. DOLINAR	A
jo on opazuje. Napela je modrikasto svileno	bluzo	in zdaj se nasloni na okno, da se njene prsi	A
vitka. Oblečena je bila v zeleno krilo in črno	bluzo	brez rokavov.Na glavi je nesla ozko in precej	A
boš več! Veš, kadar čutim, da si v bližini,	bluzo	samo prekrižam in si jo zataknem za krilo.	A
njega. Zravnala se je, prijela z obema rokama za	bluzo,	ki si jo je bila medtem odpela, in jo široko	A
je bil v široke, grahaste pumparice, pleteno	bluzo,	ki je že zdavnaj izgubila svojo prvotno barvo	A
Matelič, si vzamem blago za novo krilo. In za	bluzo	tudi,« se je nasmehnila. - - - »Ponoči ne morem	A
svetloba bodla v oči. Ko je Venc zagledal rdečo	bluzo,	ki je v lahnem vetru potrepetavala na polnem	A
Dohitel sem jo, videl, da je nekaj vtaknila za	bluzo,	med prsi.Ključi, sem pridušeno vzkliknil in	A
prekleto pivovsko steklenico. Feliks ji je trgal	bluzo,	da bi se dokopal do ključev, in takrat ga je	A
počela, kar je zahteval od nje. Odpenjala si je	bluzo,	meni je bilo pa tako slabo, da sem imel potne	A
postelji, z rahlo razmaknjenimi nogami, z odpeto	bluzo.	S pogledom, uprtim v strop.	A
moška množica zatuli, druga sleče in zavihti	bluzo,	skupina razgretih skuša razbiti vhodna vrata	A
zelene naramnice. Zdaj je nosila tudi zeleno	bluzo,	kajti bližal se je dan svetega Patrika, irskega	A
popila galono solne kisline. Popravila bi si	bluzo	za kavbojkami, si malce uredila lase pred ogledalom	A
teče vanj in skozenj. Topla roka ji seže za	bluzo,	oprime mehkužno in močnato kožo, pritisne, stisne	A
stranišču, reče in . / . / stran 25 . / jo grabi za	bluzo	na prsih, si se plazila kot špijon pred vrati	A
kaj si mislila, reče in jo stresa in vlači za	bluzo	in jopico na prsih. -	A
divanu z glavo pritisnjeno ob zid, z raztrgano	bluzo	na prsih, z razmršenimi lasmi, le molči, le	A
prekletem dancingu, ko je z vlažnimi rokami segal za	bluzo	in tipal po teh čudno razpuščenih joških, ne	A
našel, nazadnje mi je ponudil modro delovno	bluzo,	ki bi lahko bila last moža s predpasnikom.Odprl	A
komolcem se je dotaknil njenih reber pod lahno	bluzo,	pogled je bil zdaj priklenjen na temno kožo	A
se ji je ob tem na hrbtu dvignila bluza. Pod	bluzo	je imela žensko kožo, gladko, pravo.Pogledal	A
ženska, še zmeraj je imela tesne kavbojke, tenko	bluzo	in tenko kožo pod njo. Vohal sem to kožo, parfumi	A
»Poberi se,« sem rekel. Odgrnil je sivo	bluzo.	Človek je imel za pasom kuhinjski nož.	A
največje čevlje, najdaljše hlače in najdaljšo	bluzo.	Vse bi bilo dobro, toda nesreča je hotela, da	A
večja smola pa je bila, da je prejšnji lastnik	bluzo	ravno na hrbtu zažgal in je imela sedaj velikansko	A
Ravnotako je bila tudi zadnja plat zavarovana. Za	bluzo	pa sploh ni najti pravih besed.Paradno obleko	A
Samo, da je še živa. Potem ji je zagrnil	bluzo	in ji povlekel krilo čez kolena. A ker se še	A
napore. Helena je prišla oblečena v globoko belo	bluzo	in v temno krilo z rdečimi progami, in obuta	A
apeliraj!« je cinično rekel ter vtaknil zapisnik za	bluzo.	»Toda za sedaj v imenu našega zakona vklenem	A
vpila gospa Etelka, ki je omedleli odpenjala	bluzo.	»In vun na trato!	A
naklonom pritrdil, oni pa je vtaknil zapisnico za	bluzo	in opravičujoč svojo strogost, je pristavil	A
trepalnice. Orjaška roka me je zgrabila za	bluzo	in me vlekla nase.Podal sem se, zbral misli	A
nerazsoden? Razjezil sem se nanj in ga vtaknil za	bluzo.	Dremota je lezla name.	A
ogovarjala. Zapazil je tudi, da ima prepoteno	bluzo	‒ visoka gospoda se nemara sploh ne poti! Pa	A
gumb. Privlekla je na dan papirnat zavitek,	bluzo	je zopet zapela, zavitek pa na mizi razmotala	A
zavila v zavitek in spravila v svoj arhiv tam za	bluzo.	Duša ji je bila užaljena in tresla se ji je roka	A
‒ Položila si je razprostrte prste na	bluzo	in izjavila: »Jaz ... « in »jako ...« Stopila je	A
zanimanje. Drugo roko je krčevito tiščal pod svojo	bluzo.	Vprašal sem ga, ali ga v roko zebe.	A
tu so mi jo vzeli ven.« Jernej je razgalil	bluzo,	da je pokazal pod ključnico rano, kamor se je	A
šolenčke in predpasnik z lacem, pa razoglava in	bluzo	na gosli, da razkazuje, kar vsaka poštena ženska	A
Žefka, ko si pridna!« Dvignila je rdeče pikasto	bluzo	proti luči. »Jej-jej-jej,« so se začudili otroci	A
se ji je tresel. Obrnjena v kot je urejala	bluzo.	Lica so jo zapekla, tako burno je zardela.	A
šivilji narejeno krilo iz volnenega blaga in	bluzo,	kakšno lepo bluzo, belo ali rožasto, pa ruto	A
krilo iz volnenega blaga in bluzo, kakšno lepo	bluzo,	belo ali rožasto, pa ruto sem si pokrila, tudi	A
krilo, ki ji je mehko padalo na meča, in belo	bluzo.	Svileno.	A
slonel nad Tončko, ji z rahlimi prsti odpenjal	bluzo,	odmikal svileni trak naramnice in jo dolgo poljubljal	A
hotele privihati rokave prav do ramen in odpeti	bluzo.	Soba se je stresla, ko je stopil bližje.	A
Ferenciga; in da ji je segel z brezsramno roko pod	bluzo	in pod krilo; slišal je njen smeh, ki se je	A
Ko se je slačila, je kanila solza na belo	bluzo.	”Vzela bom ... za eno uro ... ne hodila bi rada	A
Prišla je žena. ”Malči ... pokaži mi eno	bluzo	... ni treba vseh treh... da bom videl!“ Prinesla	A
treba vseh treh... da bom videl!“ Prinesla je	bluzo.	”Ali veš, Malči, koliko plačajo šivilji za	A
koliko plačajo šivilji za tako lepo spomladansko	bluzo?	“ ”Ne!“	A
res ... čemu?“ Nato je sedel za mizo, razgrnil	bluzo	predse ter jo ogledaval zelo skrbljivo.	A
ter jo ogledaval zelo skrbljivo. ”Ali boš to	bluzo	tudi tako nosila, kakor vse druge?“ ”Kako	A
bile še polotroške in so se pač izgubile pod	bluzo,	pod predpasnikom, po obrazu, ki je bil surov	A
sedela in večerjala. Po večerji je slekla mati	bluzo,	da so se prikazale gole roke in Franc jo je	A
potegnil je žensko k sebi in ji je pričel trgati	bluzo	na prsih, tako da je bila hipoma vsa razgaljena	A
sleci, tako je lepše... da te vidim, kako odpenjaš	bluzo!	«Tončki sami je bilo motno v glavi in roke so	A
silo pripekalo v zatilnik; Anka, ki je imela	bluzo	izrezano, je bila opaljena od ognja. ”Pa	A
v njenih laseh, na tisto svetlo pomladansko	bluzo,	ki jo je tako ljubila in ki jo je on nekoč raztrgal	A
čisto sama, še zmerom morda gleda proti durim.	Bluzo	ima še oblečeno, lasé še spletene, da bi me	A
umirajo njegove velike oči, poseže njena roka za	bluzo,	vzame svetlo bodalce in -- No, kaj bi pravil	A
bi nosila bel klobuk z rdečimi rožami, belo	bluzo,	svetle majhne čeveljčke in da bi se izprehajal	A
Našemi se, da bi me bilo táko sram na cesto.	Bluzo	nosi, ki ima rokave široke in komaj do komolcev	A
Hanci je bil hlad prijeten, odpela si je	bluzo	pod vratom. Nekdo se je opotekal mimo, postal	A
tako jasne, mirne in globoke kakor prej. Rdečo	bluzo	je imela, zeleno krilo in bet čipkast predpasnik	A
je vrnila, je bila oblečena v temnoprogasto	bluzo	in sivo krilo, tudi rože ni bilo več v laseh	A
je segalo samo do gležnjev, in v svetlo tenko	bluzo	s kratkimi rokavi, ki jo je bila poslala Marta	A
knjigo, ki ni vezana v usnje ali platno, temveč v	bluzo	in krilo.Ne, gospod!	A
spoštljivostjo poljubljal ... ali je imela črno	bluzo?	“ ”Črno bluzo je imela!“ je kakor ponevedoma	A
poljubljal ... ali je imela črno bluzo?“ ”Črno	bluzo	je imela!“ je kakor ponevedoma odgovoril Jošt	A
njene podobe! Zato nisem vedela, če ima črno	bluzo	ali ne ...Še preden si podobo dovršil, si šel	A
grad, na odprto lopo, na bršljan in na rdečo	bluzo	in mehko mu je bilo pri srcu.Voz je zavil na	A
ovito lopo ob cesti. In v lopi svetlo rdečo	bluzo	in bel obraz in črne oči. Zavzdihnil je in	A
jamice v njenih okroglih, močnih rokah in napeto	bluzo	nad polnimi laktmí in na prsih. ”Niste še	A
ustnice, na polna, vroča lica, na vrat in na	bluzo.	”Kako znate poljubavati!	A
Žena je šivala, gladila obleko, pripravljala	bluzo,	krilo, klobuk; vroč je bil njen obraz in komaj	A
razprostrto krilo, ki ga je likala z železom, na	bluzo,	ki je visela ob durih, na belo, čipkasto perilo	A
stran 186 . / Oblekla si tisto tenko črno	bluzo,	obula si tiste šolne, ki si jih imela takrat	A
slamnik, z rožami okrašen, oblekla si si pisano	bluzo,	z zlatom tkano, kratko belo krilo si imela in	A
širok bel slamnik, oblečena je bila v pisano	bluzo,	beli rokavi so segali komaj do komolcev.Govoril	A
glavo širok bel slamnik, oblekla si je pisano	bluzo	in belo krilo, ki je segalo samo do kolen; on	A
klobuk in pentljo v laseh in to tanko, belo	bluzo	in to kratko, belo krilo in te drobne noge,	A
je ... kar naprej stopite! Koj pridem, da si le	bluzo	oblečem!“ Stopil je proti durim, pa ni vedel	A
lica in po vsem telesu... Igral sem se z njeno	bluzo	na prsih in beli koži, pod njenim vratom se	A
vesela roka utrgala cvet, ga pripela dekletu na	bluzo.	Toda globlje, zmerom globlje v grudo segajo korenine	A
je, da vidim tam ob rdeči ograji svetlo belo	bluzo.	Težko mi je bilo pri srcu, oči so mi bile suhe	A
V izbi je mrak. Le njeno svetlo	bluzo	razločim in njena sladka lica, ali v njih še	A
kakor da bi drug drugemu ne videl skozi prozorno	bluzo.	Ali so bile njih oči res ustvarjene drugače od	A
poznala še zmerom na njenem vratu; zato je oblekla	bluzo	z visokim ovratnikom. Popoldne sem bil pri	A
v pisani ruti. Nato je oblekla Tinica rdečo	bluzo	in je ogrnila glavo z rdečim šalom, malo zadaj	A
vzdignila je široke rokave do ramen, slačila je	bluzo,	že je odpenjala belo čipkasto srajco...	A
tenek trak je držal na ramenih globoko izrezano	bluzo.	Ženska je pela in plesala, pomežikovala je, zamahoval	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani