nova beseda iz Slovenije

blazino (668)


steklenico zamaši in jo nese skrit v posteljo pod      blazino.      Medtem govori: Razjokala?  A
pod prsti, glavo lahko spustim nanjo kakor na      blazino,      prosojno ...Moji gibi so tekoči, sem zravnana  A
bom klečal pred svojo posteljo in bom grizel v      blazino...      NINA se vzdigne čisto k njemu, z vsem telesom  A
spet pokril čez glavo in ugasnil glasbo, dal      blazino      stran, pokrižal se, in, že napol brljavo Gospodu  A
Videl sem že požar, ki bo jih požgal. Na belo      blazino      so naslonili starci‒hribi glavé in obmolknili  A
»Mama!« je zajokala. In skrila je obraz v      blazino      in se vsa tresla. »Mamaaa!« »Evka, jaz sem,  A
ker pevec umira neslišno, kakor da ga dušijo z      blazino.      A tedaj je noč vsa vztrepetala od pogumne misli  A
desni sprednji sedež in napihoval Pirellijevo      blazino,      da sem si pripravil ležišče. Neštetokrat sem  A
se od zasliševanja ves izmučen vrgel na trdo      blazino,      razkrilil roke in tako sem se danes zbudil.  A
izbi. Podnevi pa sta jo Ostriš in Kikić z      blazino      vred prenesla na tnalo.Ležala je tam in sitnarila  A
prišel in me je ponovno opomnil. Legel sem na      blazino      kar oblečen in začumel.   A
kakor dobra domača roka rahlo potisnila nazaj na      blazino.     Zaprl sem oči, srce in vse telo pa mi je prepojilo  A
brez moči, da je kar samo omahnilo nazaj na      blazino.     In le kako naj ne bi bilo brez moči?  A
lipovo vejo odganjala muhe z nje, ji popravljala      blazino,      prekladala njene mrtve roke in noge - ki so  A
dovolj. Oče ga je moral podpreti in mu položiti      blazino      pod hrbet.Bil je zelo dolg in tenak.  A
zavetnika mojega deda. Spustil sem glavo nazaj na      blazino      in se nasmehnil ob misli, kako grdo bi me ded  A
Hotejec je vzel iz zapečka svojo temno rdečo      blazino      ter mu jo počasi potisnil pod glavo.   A
Matic!« je rekel Hotejec in mu potisnil glavo na      blazino.     »Tudi žganje boš pil.  A
našle sončnico, jo naravnale ter jo položile na      blazino      poleg Matičeve glave.Matic se je pomiril in  A
roko na čelo in ga počasi potisnil nazaj na      blazino.     Matic je zaprl oči, toda kmalu se je spet dvignil  A
ga je krotil Hotejec in mu potiskal glavo na      blazino.     »Počivaj ...  A
pogled k vratom, in jo rahlo potiska nazaj na      blazino.      Boris po prstih stopi k mizi in se spogleda  A
zarije glavo v sneg, kakor bi se zaril v mehko      blazino.      »Govoriš kakor mama ...«   A
od prejetih udarcev. Padel je vznak na trdo      blazino      in onemel... * *  A
odvzel spolne moči, da zdaj ihti noč za nočjo v      blazino?     In glej tisto spačeno deklico, ki tišči glavo  A
pride, zanesljivo pride, še glasneje zastoka, z      blazino      si pokrije obraz, da ne bi zavpila, da ne bi  A
večnost. Simon mu je s kolenom pritisnil glavo ob      blazino,      čutil je, kako je počila tenka opna kože in  A
presenečeno premaknilo. Jelenko je potegnil      blazino,      rjuho, vse skupaj čez tolsti obraz in že se  A
nanj, že je z obema kolenoma pritiskal tkanino,      blazino,      vse nanj, v usta, nos, v oči, v vso zdruzgano  A
hišo. Anica stopi k postelji, popravlja mu      blazino,      prepusti mu topel laket, ki se ga njegovi hladni  A
Lady Lili, besede, stokanja, pridušeni stoki v      blazino,      ob dveh, ob treh tiho bobnenje v noči.   A
skočila na posteljo v spalnici in se zvila na      blazino.      Nikoli jima ukazovati.  A
prilagoditi, bržkone tudi misli na psa v postelji, z      blazino      pod glavo in pokritega z mehko odejo.Ja, psiček  A
kaj so dvigovale glavo in jo spuščale nazaj na      blazino?     Kaj, da ni bilo nobene bolečine, kaj samo strašna  A
hribu, in ponoči se je pokrila z odejo in še z      blazino.     Zdaj rada posluša to zavijanje, in kadar gredo  A
obronku in se je pokrila čez glavo, si pritisnila      blazino      aa ušesa, saj bi morala biti z menoj.Ona pa  A
plašču, vrgla nazaj na posteljo in zarila glavo v      blazino.     Mislil sem, da bo zaihtela.   A
grem več nazaj, je rekla čez čas tja noter v      blazino,      da sem jo komaj razumel.Nič nisem odgovoril  A
sem, da hitreje diha in da je z roko odmaknila      blazino,      kakor da bi hotela priti do zraka.Potem se je  A
skozi vrhove pohorskih smrek in se je pokrila z      blazino      čez glavo, da ni slišala ničesar, dokler ni  A
in telo je stekel. Dolgo sem tiščal glavo v      blazino      in si mašil ušesa, pa tistega strašnega tuljenja  A
tisti starčevski Nušin obraz in ga treskajo ob      blazino,      ob posteljno stranico, za vrat in za glavo grabijo  A
in utrujena. Okrožni je položil pištolo na      blazino      poleg njegove glave.Nič se ni ustrašil hladnega  A
telo od ihtenja, in neutešne solze so močile      blazino.     Zdaj je čutila Cila, kaj je sreča, kaj so nade  A
govorila z elegičnim glasom in stiskala obraz v      blazino.     »O tebi govori spoštljivo, a drugi se norčujejo  A
sodelovanjem kuhinjskega ženstva se je zaplesal ples z      blazino.     Župan z blazino v roki se je sukal sredi kola  A
ženstva se je zaplesal ples z blazino. Župan z      blazino      v roki se je sukal sredi kola in preudarjal  A
Odločil se je za Polono. Pred njo je vrgel      blazino,      da se ob živahnem odobravanju veselih sorajalcev  A
prišla je Polona in mignil je še godbi in ples z      blazino      se je nadaljeval tam, kjer je bil prekinjen  A
in je položila bledemu Milanu glavo spet na      blazino      in ga odela z odejo, »če bi ne bilo fanta.   A
hudo ji je bilo. Tončku je omahnila glava v      blazino,      mežal je, le enakomerna hitra sapa je kazala  A
nosu dovolj. Povoham odejo ‒ nh, nh ‒ povoham      blazino      ‒ nh, nh ‒ morebiti se je kuhinjski oblasti  A
katero si je podpirala glavo, da je omahnila na      blazino.      »Oj ne, saj Janez ve, saj me pozna.  A
postelji tako, da je noge položil na zglavno      blazino,      glavo pa na vznožje, češ, smrt bo iskala vrat  A
« Obrnila se je na postelji, skrila glavo v      blazino      in se razjokala. Nato se je dvignila, poiskala  A
187 . / topila duša v kesu in so pritekle na      blazino      solze in ji zaklopile oči ... Drugo jutro so šli  A
Kaj pa šivaš?« je stopil k Francki. »     Blazino      za posteljico.« »Oh, saj še zibke nima, revež  A
da je kmalu naslonila trudno glavo na svileno      blazino.     Težke trepalnice so se strnile, vijolična luč  A
nekaj tisočakov, nabil z bankovci listnico kakor      blazino,      spisal kupno pogodbo, v kateri je navedel natančno  A
desnico sinu v roko, z levico je poiskala pod      blazino      zadnji prihranek in mu ga dala. »Hvala  A
Božnarju.« Mihorju je omahnila glava nazaj na      blazino.      Zasmejal se je.   A
Boltežar zvalil na posteljo in zaril obraz v      blazino.     Začel je drhteti po vsem životu, dokler ni planil  A
ali kaj?!« Mama preobrne njegovo in svojo      blazino,      potegne ven klavrno zmečkani in zatohli spalni  A
Počakaj, no, da ti odgrnem! Pižamo imaš pod      blazino,      in ne uganjaj takšnega hrupa, bog se te usmili  A
se scela vrgel na posteljo. Glavo je zaril v      blazino      in vrgel desnico daleč od sebe, na mamino stran  A
Njena oblačila so na odeji, mama seže pod      blazino,      vzame spalno srajco in jo da nase, nato po vrsti  A
njegova upognjena levica pa je stiskala k sebi      blazino      in dajala zavetje počivajoči glavi.Veronika  A
je Martina odvzela kozarec. Glavo je zarila v      blazino      in se zastrmela v strop. »Tamle nekaj leze!  A
bolnica pretresljivo vzdihnila in se zgrudila na      blazino,      dečka pa je popadla besna jeza.Toda še preden  A
prijetna dremavica. Glava mu je omahnila na      blazino      , pritrjeno na naslonjač, in v njegovi duši  A
očmi!“ Tudi František se je slekel in legel na      blazino,      ki je bila položena na tla tik pred Janovo posteljo  A
se je vzdignil v postelji, oprl je komolec ob      blazino      in je naslonil lice ob dlan. ”Zakaj bi tako  A
ležal pred durmi, se je vzdignil in je odmaknil      blazino.      lkr15lkae73lmi74  A
Starec je odprl oči, uprl se s komolci ob      blazino      in se s trudom dvignil v postelji. ”Sneg  A
Obšla me je utrujenost in naslonil sem glavo na      blazino      ... Moja mati je umrla.   A
... Tisto noč sem skrila obraz v      blazino      in blazina je bila vsa mokra od mojih solz.  A
zofo tudi noge, naslonila sem mu glavo na mehko      blazino      in sem ga odela. Tisto noč nisem spala, tudi  A
sklonil globoko, tako da je čelo naslonil na      blazino.      »Oče naš, kateri si v nebesih... tvoje  A
je k postelji in se je naslonila s komolci na      blazino.      »Kako ti je ime, ti?«   A
Pomočila je ustnice, glava je legla počasi na      blazino      in oči so se spet zatisnile. Izpraševale  A
Malči v postelji, tenke roke so se opirale ob      blazino      in gledala je skozi okno.Tam gori se je svetil  A
je hotela leči na divan, da bi skrila obraz v      blazino      in zaplakala. O poznem mraku se je naslonila  A
zavila v papir; nato se je slekla in je legla na      blazino,      ki je ležala na tleh pod mizo.Odela se je, sklenila  A
Ležal je na zofi, glavo naslonjeno na belo      blazino;      na kolenih mu je ležala pisana odeja, noge so  A
omahnil je na posteljo in je skril obraz v      blazino      ... Danilo se je, ko se je vzdignil, zelo truden  A
sočutja. Še težák vzdih in glava je legla na      blazino,      prsi so sople enakomerno. Hanca je stala  A
kar ležeš na zofo in malo zaspiš. Prinesem ti      blazino,      da boš imel kaj pod glavo; odeni se pa s suknjo  A
otrok, tvoj sin, napol razgaljen, z obrazom v      blazino      zakopan; še v spanju se ga mati oklepa z levico  A
mesečnik; slačil se je nerodno in je legel na      blazino,      ki je ležala v kotu na tleh; legel je in je  A
smrčal!“ Marta je vstala, sklonila se je čez      blazino      in je pogladila fanta z rahlo dlanjó preko čela  A
Oblečen je planil poet na posteljo, z obrazom v      blazino,      široko je razprostrl roke nad glavo, zajokal  A
Marta je razprostrla na tla poleg postelje      blazino,      položila je na blazino Ivanko, oblečeno kakor  A
na tla poleg postelje blazino, položila je na      blazino      Ivanko, oblečeno kakor je bila in jo je pokrila  A
začudila Marta. ”Tista, ki ste jo zdaj položili na      blazino      in jo zavili, kakor otroka!... Škoda, da Malinovca  A
jo je vzdignila. Dolga siva ruta je padla na      blazino,      tudi ruta na glavi se je odvezala in je padla  A
ko je vstala, ko je legla napol oblečena na      blazino      in ko jo je odela Marta do ust. Z vlažnimi  A
nepričakovana in nezaužita. Pritisnil je čelo v      blazino,      in po sencih ga je spreletaval mraz ... Neke  A
ji je tekel od čela dol po licih in je močil      blazino.     V sobi je bilo temà in vzduh je bil težak in  A
dejala, ”dajte mi denarja!“ Mati je segla pod      blazino      in je rekla: ”Pet goldinarjev ti dam ... pa pridna  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA