nova beseda iz Slovenije
steklenico zamaši in jo nese skrit v posteljo pod | blazino. | Medtem govori: Razjokala? | A |
pod prsti, glavo lahko spustim nanjo kakor na | blazino, | prosojno ...Moji gibi so tekoči, sem zravnana | A |
bom klečal pred svojo posteljo in bom grizel v | blazino... | NINA se vzdigne čisto k njemu, z vsem telesom | A |
spet pokril čez glavo in ugasnil glasbo, dal | blazino | stran, pokrižal se, in, že napol brljavo Gospodu | A |
Videl sem že požar, ki bo jih požgal. Na belo | blazino | so naslonili starci‒hribi glavé in obmolknili | A |
»Mama!« je zajokala. In skrila je obraz v | blazino | in se vsa tresla. »Mamaaa!« »Evka, jaz sem, | A |
ker pevec umira neslišno, kakor da ga dušijo z | blazino. | A tedaj je noč vsa vztrepetala od pogumne misli | A |
desni sprednji sedež in napihoval Pirellijevo | blazino, | da sem si pripravil ležišče. Neštetokrat sem | A |
se od zasliševanja ves izmučen vrgel na trdo | blazino, | razkrilil roke in tako sem se danes zbudil. | A |
izbi. Podnevi pa sta jo Ostriš in Kikić z | blazino | vred prenesla na tnalo.Ležala je tam in sitnarila | A |
prišel in me je ponovno opomnil. Legel sem na | blazino | kar oblečen in začumel. | A |
kakor dobra domača roka rahlo potisnila nazaj na | blazino. | Zaprl sem oči, srce in vse telo pa mi je prepojilo | A |
brez moči, da je kar samo omahnilo nazaj na | blazino. | In le kako naj ne bi bilo brez moči? | A |
lipovo vejo odganjala muhe z nje, ji popravljala | blazino, | prekladala njene mrtve roke in noge - ki so | A |
dovolj. Oče ga je moral podpreti in mu položiti | blazino | pod hrbet.Bil je zelo dolg in tenak. | A |
zavetnika mojega deda. Spustil sem glavo nazaj na | blazino | in se nasmehnil ob misli, kako grdo bi me ded | A |
Hotejec je vzel iz zapečka svojo temno rdečo | blazino | ter mu jo počasi potisnil pod glavo. | A |
Matic!« je rekel Hotejec in mu potisnil glavo na | blazino. | »Tudi žganje boš pil. | A |
našle sončnico, jo naravnale ter jo položile na | blazino | poleg Matičeve glave.Matic se je pomiril in | A |
roko na čelo in ga počasi potisnil nazaj na | blazino. | Matic je zaprl oči, toda kmalu se je spet dvignil | A |
ga je krotil Hotejec in mu potiskal glavo na | blazino. | »Počivaj ... | A |
pogled k vratom, in jo rahlo potiska nazaj na | blazino. | Boris po prstih stopi k mizi in se spogleda | A |
zarije glavo v sneg, kakor bi se zaril v mehko | blazino. | »Govoriš kakor mama ...« | A |
od prejetih udarcev. Padel je vznak na trdo | blazino | in onemel... * * | A |
odvzel spolne moči, da zdaj ihti noč za nočjo v | blazino? | In glej tisto spačeno deklico, ki tišči glavo | A |
pride, zanesljivo pride, še glasneje zastoka, z | blazino | si pokrije obraz, da ne bi zavpila, da ne bi | A |
večnost. Simon mu je s kolenom pritisnil glavo ob | blazino, | čutil je, kako je počila tenka opna kože in | A |
presenečeno premaknilo. Jelenko je potegnil | blazino, | rjuho, vse skupaj čez tolsti obraz in že se | A |
nanj, že je z obema kolenoma pritiskal tkanino, | blazino, | vse nanj, v usta, nos, v oči, v vso zdruzgano | A |
hišo. Anica stopi k postelji, popravlja mu | blazino, | prepusti mu topel laket, ki se ga njegovi hladni | A |
Lady Lili, besede, stokanja, pridušeni stoki v | blazino, | ob dveh, ob treh tiho bobnenje v noči. | A |
skočila na posteljo v spalnici in se zvila na | blazino. | Nikoli jima ukazovati. | A |
prilagoditi, bržkone tudi misli na psa v postelji, z | blazino | pod glavo in pokritega z mehko odejo.Ja, psiček | A |
kaj so dvigovale glavo in jo spuščale nazaj na | blazino? | Kaj, da ni bilo nobene bolečine, kaj samo strašna | A |
hribu, in ponoči se je pokrila z odejo in še z | blazino. | Zdaj rada posluša to zavijanje, in kadar gredo | A |
obronku in se je pokrila čez glavo, si pritisnila | blazino | aa ušesa, saj bi morala biti z menoj.Ona pa | A |
plašču, vrgla nazaj na posteljo in zarila glavo v | blazino. | Mislil sem, da bo zaihtela. | A |
grem več nazaj, je rekla čez čas tja noter v | blazino, | da sem jo komaj razumel.Nič nisem odgovoril | A |
sem, da hitreje diha in da je z roko odmaknila | blazino, | kakor da bi hotela priti do zraka.Potem se je | A |
skozi vrhove pohorskih smrek in se je pokrila z | blazino | čez glavo, da ni slišala ničesar, dokler ni | A |
in telo je stekel. Dolgo sem tiščal glavo v | blazino | in si mašil ušesa, pa tistega strašnega tuljenja | A |
tisti starčevski Nušin obraz in ga treskajo ob | blazino, | ob posteljno stranico, za vrat in za glavo grabijo | A |
in utrujena. Okrožni je položil pištolo na | blazino | poleg njegove glave.Nič se ni ustrašil hladnega | A |
telo od ihtenja, in neutešne solze so močile | blazino. | Zdaj je čutila Cila, kaj je sreča, kaj so nade | A |
govorila z elegičnim glasom in stiskala obraz v | blazino. | »O tebi govori spoštljivo, a drugi se norčujejo | A |
sodelovanjem kuhinjskega ženstva se je zaplesal ples z | blazino. | Župan z blazino v roki se je sukal sredi kola | A |
ženstva se je zaplesal ples z blazino. Župan z | blazino | v roki se je sukal sredi kola in preudarjal | A |
Odločil se je za Polono. Pred njo je vrgel | blazino, | da se ob živahnem odobravanju veselih sorajalcev | A |
prišla je Polona in mignil je še godbi in ples z | blazino | se je nadaljeval tam, kjer je bil prekinjen | A |
in je položila bledemu Milanu glavo spet na | blazino | in ga odela z odejo, »če bi ne bilo fanta. | A |
hudo ji je bilo. Tončku je omahnila glava v | blazino, | mežal je, le enakomerna hitra sapa je kazala | A |
nosu dovolj. Povoham odejo ‒ nh, nh ‒ povoham | blazino | ‒ nh, nh ‒ morebiti se je kuhinjski oblasti | A |
katero si je podpirala glavo, da je omahnila na | blazino. | »Oj ne, saj Janez ve, saj me pozna. | A |
postelji tako, da je noge položil na zglavno | blazino, | glavo pa na vznožje, češ, smrt bo iskala vrat | A |
« Obrnila se je na postelji, skrila glavo v | blazino | in se razjokala. Nato se je dvignila, poiskala | A |
187 . / topila duša v kesu in so pritekle na | blazino | solze in ji zaklopile oči ... Drugo jutro so šli | A |
Kaj pa šivaš?« je stopil k Francki. » | Blazino | za posteljico.« »Oh, saj še zibke nima, revež | A |
da je kmalu naslonila trudno glavo na svileno | blazino. | Težke trepalnice so se strnile, vijolična luč | A |
nekaj tisočakov, nabil z bankovci listnico kakor | blazino, | spisal kupno pogodbo, v kateri je navedel natančno | A |
desnico sinu v roko, z levico je poiskala pod | blazino | zadnji prihranek in mu ga dala. »Hvala | A |
Božnarju.« Mihorju je omahnila glava nazaj na | blazino. | Zasmejal se je. | A |
Boltežar zvalil na posteljo in zaril obraz v | blazino. | Začel je drhteti po vsem životu, dokler ni planil | A |
ali kaj?!« Mama preobrne njegovo in svojo | blazino, | potegne ven klavrno zmečkani in zatohli spalni | A |
Počakaj, no, da ti odgrnem! Pižamo imaš pod | blazino, | in ne uganjaj takšnega hrupa, bog se te usmili | A |
se scela vrgel na posteljo. Glavo je zaril v | blazino | in vrgel desnico daleč od sebe, na mamino stran | A |
Njena oblačila so na odeji, mama seže pod | blazino, | vzame spalno srajco in jo da nase, nato po vrsti | A |
njegova upognjena levica pa je stiskala k sebi | blazino | in dajala zavetje počivajoči glavi.Veronika | A |
je Martina odvzela kozarec. Glavo je zarila v | blazino | in se zastrmela v strop. »Tamle nekaj leze! | A |
bolnica pretresljivo vzdihnila in se zgrudila na | blazino, | dečka pa je popadla besna jeza.Toda še preden | A |
prijetna dremavica. Glava mu je omahnila na | blazino | , pritrjeno na naslonjač, in v njegovi duši | A |
očmi!“ Tudi František se je slekel in legel na | blazino, | ki je bila položena na tla tik pred Janovo posteljo | A |
se je vzdignil v postelji, oprl je komolec ob | blazino | in je naslonil lice ob dlan. ”Zakaj bi tako | A |
ležal pred durmi, se je vzdignil in je odmaknil | blazino. | lkr15 lkae73 lmi74 | A |
Starec je odprl oči, uprl se s komolci ob | blazino | in se s trudom dvignil v postelji. ”Sneg | A |
Obšla me je utrujenost in naslonil sem glavo na | blazino | ... Moja mati je umrla. | A |
... Tisto noč sem skrila obraz v | blazino | in blazina je bila vsa mokra od mojih solz. | A |
zofo tudi noge, naslonila sem mu glavo na mehko | blazino | in sem ga odela. Tisto noč nisem spala, tudi | A |
sklonil globoko, tako da je čelo naslonil na | blazino. | »Oče naš, kateri si v nebesih... tvoje | A |
je k postelji in se je naslonila s komolci na | blazino. | »Kako ti je ime, ti?« | A |
Pomočila je ustnice, glava je legla počasi na | blazino | in oči so se spet zatisnile. Izpraševale | A |
Malči v postelji, tenke roke so se opirale ob | blazino | in gledala je skozi okno.Tam gori se je svetil | A |
je hotela leči na divan, da bi skrila obraz v | blazino | in zaplakala. O poznem mraku se je naslonila | A |
zavila v papir; nato se je slekla in je legla na | blazino, | ki je ležala na tleh pod mizo.Odela se je, sklenila | A |
Ležal je na zofi, glavo naslonjeno na belo | blazino; | na kolenih mu je ležala pisana odeja, noge so | A |
omahnil je na posteljo in je skril obraz v | blazino | ... Danilo se je, ko se je vzdignil, zelo truden | A |
sočutja. Še težák vzdih in glava je legla na | blazino, | prsi so sople enakomerno. Hanca je stala | A |
kar ležeš na zofo in malo zaspiš. Prinesem ti | blazino, | da boš imel kaj pod glavo; odeni se pa s suknjo | A |
otrok, tvoj sin, napol razgaljen, z obrazom v | blazino | zakopan; še v spanju se ga mati oklepa z levico | A |
mesečnik; slačil se je nerodno in je legel na | blazino, | ki je ležala v kotu na tleh; legel je in je | A |
smrčal!“ Marta je vstala, sklonila se je čez | blazino | in je pogladila fanta z rahlo dlanjó preko čela | A |
Oblečen je planil poet na posteljo, z obrazom v | blazino, | široko je razprostrl roke nad glavo, zajokal | A |
Marta je razprostrla na tla poleg postelje | blazino, | položila je na blazino Ivanko, oblečeno kakor | A |
na tla poleg postelje blazino, položila je na | blazino | Ivanko, oblečeno kakor je bila in jo je pokrila | A |
začudila Marta. ”Tista, ki ste jo zdaj položili na | blazino | in jo zavili, kakor otroka!... Škoda, da Malinovca | A |
jo je vzdignila. Dolga siva ruta je padla na | blazino, | tudi ruta na glavi se je odvezala in je padla | A |
ko je vstala, ko je legla napol oblečena na | blazino | in ko jo je odela Marta do ust. Z vlažnimi | A |
nepričakovana in nezaužita. Pritisnil je čelo v | blazino, | in po sencih ga je spreletaval mraz ... Neke | A |
ji je tekel od čela dol po licih in je močil | blazino. | V sobi je bilo temà in vzduh je bil težak in | A |
dejala, ”dajte mi denarja!“ Mati je segla pod | blazino | in je rekla: ”Pet goldinarjev ti dam ... pa pridna | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |