ščegeta (8)

drgniti ob deblo, kajti spomladi človeka vsega	ščegeta.	Toda ker z deblom očitno ni mogel doseči razdraženega	A
vratom. Nagne se nad školjko in se s prstom	ščegeta	in čohlja po grlu.Toda zdaj strup noče ven.	A
zadovoljujoča, tako popolna, da jo zdaj božanje samo še	ščegeta.	Vseeno si obriše roke, odvije tubo s posebnim	A
vonja, gladkosti, jedrih dojk, okusa ustnic,	ščegeta	njenih las ...Zbral je vso voljo, da se je otresel	A
vseh vrst, od malih do velikih, ko jih v nos	ščegeta	takšen vonj, ogenj in smrad po dimu, čeprav	B
etnografsko, geološko in antropološko. Če pa koga	ščegeta,	da se poda vsaj na del opisane poti in bi želel	B
vendar počneš, neumnica? Ne vidiš, da te ta stvor	ščegeta?	O, n-o-o-o-g-a!	C
osupljivo hitrostjo, je od občutka, da jih nekaj	ščegeta	v grlu, do sklepa, da so se znašli najmanj na	P

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani