Vmes smo se pogovarjali, se dobrodušno zafrkavali, kaj poučnega in vzgojnega povedali do prehoda v mrmranje in tiho petje, medtem ko smo pekli klobase, nataknjene na primerno dolgo palico, da se je v ogenj scejala mast in je zadišalo daleč v gozd. Prava muka, si predstavljam, za divje živali vseh vrst, od malih do velikih, ko jih v nos ščegeta takšen vonj, ogenj in smrad po dimu, čeprav komaj zaznavnem, pa jih plaši in odganja. Iskre so vse manj poplesavale in nakopičilo se je dovolj žerjavice, da je lahko prišel na vrsto krompir, ki smo ga potisnili vanjo, da se je primerno pekel.