nova beseda iz Slovenije
GOSPA v mislih: Kajpakda, Nežka! NEŽKA Sam | zlodej | je v tem fantu.Potem je naenkrat gor skočil | A |
potlej teče baronu druga vrata odpirat: Sam | zlodej | me je motil, da sem Matička bogala. BARON | A |
bolj korajžna: Zakaj pak ne? BARON Da te | zlodej | in tvoje špase!‒ Tak tako boš z mana ravnala | A |
pismo vzame. MATIČEK na stran: Zdaj bo | zlodej. | BARON k Matičku: V tem strahu vsaj nisi | A |
ežava. Da mu le količkaj na križem hodi, že ga | zlodej | v kkresíjo nese, že vpije: »Pravica! Pra-vica | A |
plačam Smrekarico. BARON na stran: Da bi | zlodej | še gnádljivo gospo ‒ Gre. | A |
mu dá za úho: To jo imaš! MATIČEK Da te | zlodej! | Ta je bila dobra! | A |
To ti ni noter padlo! ‒ O šentane žené, sam | zlodej | vas uči!Tak ta je bila? | A |
vedel, da si pametna, bi te zdaj za noro držal. | Zlodej | me vzemi, če sem jaz tvoji rajnki materi kaj | A |
Šternfeldovka zve, tak je moja reč pri kraju, tak bo | zlodej | to bogato vdovo in še povrhu Micko vzel.Micko | A |
glavo. Da je le kje kaj pridnega, tako mora že | zlodej | te ljubljanske fantaline zraven imeti.(Gre | A |
volje ‒ prav dobre volje. (Zase): Da bi te | zlodej! | MONKOF Kako je že tema zunaj! | A |
mislil ‒ jaz ne vem. MONKOF Zdaj bo pravi | zlodej! | ŠTERNFELDOVKA Oní se čudijo, Tulpenheim! | A |
preganjajo ... In povem vam: to ta rogati, hudi | zlodej | dela, ki v njih, posebej v tem steklem, nesramnem | A |
TRUBAR: In kdo pošilja vse to nadenj? JANEZ: | Zlodej! | TRUBAR: Zlodej. | A |
JANEZ: Zlodej! TRUBAR: | Zlodej. | Temu zlodju so ga prepustili. | A |
TRUBAR: Ti farji so vsega krivi, da jih ima | zlodej | v oblasti ...O, vi molčeči psi, vi hudi, bogi | A |
jezik razgiblje in čisto vseeno mu je, če reče | zlodej | ali svetnik.In mežnar ni krvava zmerjatev; tudi | A |
zatajili in ki jim bo na zadnjo uro sam črni | zlodej | svetil? KALANDER: Taka je, glejte! | A |
v predolge hlače in po frizersko počesán. | ZLODEJ | je najbolj podoben zanemarjenemu diurnistu | A |
PRIZOR Prejšnji; učitelj Šviligoj pride in | zlodej | za njim VSI: Kakšna je? DACAR: Kaj | A |
vse druge znamenite in zaslužne rodoljube! | ZLODEJ | se globoko prikloni. DACAR: Ampak šepa | A |
Šviligoj! Učitelj Šviligoj stoji za mizo, | zlodej | séde za peč UČITELJ pripoveduje počasi in | A |
o vsem tistem, kar sva videla in slišala! | ZLODEJ | sramežljivo: Težko je govoriti s čednostjo | A |
DACAR: Tak, kaj? | ZLODEJ: | Na postelji... je sedel potepuh umetnik... EKSPEDITORI | A |
EKSPEDITORICA: O! | ZLODEJ: | Na postelji je sedel, pravim.Postelja pa je | A |
ŽUPANJA : O! | ZLODEJ: | In v njegovem naročju... EKSPEDITORICA: O! | A |
EKSPEDITORICA: O! | ZLODEJ: | V njegovem naročju je sedelo deklé, kakršnega | A |
DACAR: Ali je bila oblečena? | ZLODEJ: | Precèj!...V njegovem naročju je sedela, nogé navzkriž | A |
Nikamor ne gledam! | ZLODEJ: | In jo je stiskal... EKSPEDITORICA: Kakó jo | A |
EKSPEDITORICA: Kakó jo je stiskal? | ZLODEJ: | Kakor je pač navada... in nató sva šla... ŽUPANJA | A |
je bil dán ukaz, učitelj Šviligoj, neróda! | ZLODEJ | skesan: Jaz sem nedolžen. UČITELJ: Resnično | A |
misli, poglejte kvišku ter se pokrižajte! | ZLODEJ | se je bil obrnil k peči ter se stiska v kot | A |
Tudi vi se pokrižajte, cenjeni Konkordat! | ZLODEJ | plah izza kota: Ne morem... desnica je otrpla | A |
se tako hudobno pačite, cenjeni Konkordat? | ZLODEJ | kislo: Zaščegetalo me je v ušesu. ŽUPAN | A |
Mojzesa v košu, temveč - o pohujšanje! - sam | zlodej | je bil! ZLODEJ prestrašen: Kdo? | A |
temveč - o pohujšanje! - sam zlodej je bil! | ZLODEJ | prestrašen: Kdo? ŽUPAN: Sam zlodej, cenjeni | A |
ZLODEJ prestrašen: Kdo? ŽUPAN: Sam | zlodej, | cenjeni Konkordat!Čemú ste se ustrašili? | A |
brado je imel in na levi nogi konjsko kopito... | ZLODEJ | sramežljiv in plah: Stara reč!Stara laž! | A |
VSI se ozró začudeni nanj. | ZLODEJ | v sramežljivi zadregi: Da imá kopita... stara | A |
Žene vas po različnih potih do enega cilja! In | zlodej | hodi pred vami. ZLODEJ: Kdo? | A |
In zlodej hodi pred vami. | ZLODEJ: | Kdo? ŽUPAN: Zlodej, cenjeni Konkordat!... | A |
ZLODEJ: Kdo? ŽUPAN: | Zlodej, | cenjeni Konkordat!...Ampak, ljubi moji, da vas | A |
ČETRTI PRIZOR Župan, županja in | zlodej | ŽUPAN se zgrudi na stol ves bolan: Moj | A |
Bog, pohujšanje utrudi človeka; slab sem. | ZLODEJ | takisto: Tudi jaz sem slab. ŽUPAN ženi | A |
Županja prinese brinjevca. ŽUPAN in | ZLODEJ | točita in vzdigneta kozarce. ŽUPAN: Čednost | A |
ŽUPAN: Čednost te doline! | ZLODEJ: | Nedolžnost njena! ŽUPANJA županu: Čas je | A |
Odide. | ZLODEJ | vzame steklenico ter pije v dolgem dušku kar | A |
ŽUPAN: Ali ti je slabo, učenjak? | ZLODEJ: | Zaspan sem!Nasloni se na mizo, omahne, zleze | A |
odpre; v oknu se prikaže Peter, skoči v izbo. | Zlodej | se vzpné preko mize, pogleda, ter se sključi | A |
dlani: Očetovska ljubezen, kod bi te iskal? | ZLODEJ | za mizo: Dobro naredil, dobro povedal! | A |
si, ne vprašam te, odkod da si prišel - sam | zlodej | te je pač poslal, meni v izkušnjavo in pokoro | A |
ŽUPAN: Tak ne kriči! | ZLODEJ | zašepeče izpod mize: Nikar ne kriči! PETER | A |
Oče! | ZLODEJ | izza mize: Prijetno govoril! PETER: Jezik | A |
Objame župana: Na svidenje! | ZLODEJ: | Preveč je bilo, fant, preveč! ŽUPANJA v | A |
potepuh, rokovnjač, kaj pa ti počneš tukaj? | ZLODEJ | izza mize: Bráni se!Trdno stoj! | A |
SEDMI PRIZOR | Zlodej, | Peter; potem dacar ZLODEJ vstane izza | A |
PRIZOR Zlodej, Peter; potem dacar | ZLODEJ | vstane izza mize: Dobro si povedal, o Peter | A |
človeku samo še v nadlego, kaj v pohujšanje! | ZLODEJ | ponižno: Samo zaradi estetike, o Peter, samó | A |
Temnó je bilo tam, pusto in prazno! | ZLODEJ | Petru: Udari ga! PETER: Le noter! | A |
OSMI PRIZOR Županja, Peter in | zlodej | ŽUPANJA ponižno Petru: Samo osemdeset | A |
mimo zlodeja zagodrnjá: Za menoj, šleva! | ZLODEJ | zašepeče: Strah me je ženske! PETER: Prav | A |
DEVETI PRIZOR Županja in | zlodej | ŽUPANJA: Ampak fant je prijeten... prijeten | A |
Ali ste pijani? | ZLODEJ | se vzdigne ponižno: Malo sem bil zadremal | A |
Prisluškaval? | ZLODEJ: | Kaj prisluškaval!Ničesar nisem slišal, ne besede | A |
kaj ste hoteli povedati, cenjeni Konkordat? | ZLODEJ | objame županjo, séde na klop, posadi si jo | A |
zagrne okno, se oglasi zunaj prestrašen krik in | zlodej | skoči skozi okno v izbo ZLODEJ: Mir in blagor | A |
prestrašen krik in zlodej skoči skozi okno v izbo | ZLODEJ: | Mir in blagor tej hiši! PETER: Kdo te je | A |
JACINTA: Zbogom! | ZLODEJ: | O, Jacinta, zakaj me sovražiš?Saj ženskam drugače | A |
PETER: Spodobno se vêdi! | ZLODEJ | vesel in začuden: Kaj?Spodobnost v tvojih | A |
PETER: Molči! | ZLODEJ: | Stoj!Ne zameri! | A |
JACINTA: Opravi hitro! | ZLODEJ: | Tako hudó se ne mudi.- Dvom je segel v moje | A |
JACINTA: Ni treba! | ZLODEJ: | Zabrnelo mi je namreč v ušesih in zazdelo se | A |
poravnani; če ne na mojo škodo, pa na tvojo. | ZLODEJ: | Bojim se te! JACINTA: O Peter, o dragi, kako | A |
O Peter, o dragi, kako lepó je, da se boji! | ZLODEJ: | Zato bi rad - PETER: Kaj bi še rad?Kaj bi | A |
JACINTA: Kaj bi? | ZLODEJ: | Tako je pač... zakaj bi zlodej naravnost ne govoril | A |
JACINTA: Kaj bi? ZLODEJ: Tako je pač... zakaj bi | zlodej | naravnost ne govoril?Premalo mi je tvoje duše | A |
JACINTA: Bog s teboj! | ZLODEJ: | O že, o že - samo premalo je!Tako smo rekli | A |
PETER: Kaj meni tvoje zmote? | ZLODEJ: | In če se zdaj izkaže, da si še ti slepar, da | A |
JACINTA: Tvoja skrb! | ZLODEJ: | Velika skrb!- Kaj ti nisem zvesto služil, Peter | A |
JACINTA: Ne očitaj! . / . / stran 94 . / | ZLODEJ: | Saj ne očitam!Ampak bila bi krivica, da se mi | A |
PETER: Ob čegavi milosti? | ZLODEJ: | Saj nisem nič rekel!...Ampak to je: sramoto bom | A |
Kaj sem se ti ponujal? | ZLODEJ: | Čemú si grob z menoj, zapeljanim zapeljívcem | A |
PETER: To je tvoja reč, prijatelj! | ZLODEJ: | Pa bodi, kakor praviš!Hudó nam je dandanašnji | A |
JACINTA: Kaj? | ZLODEJ: | Težko gre beseda z jezika, pa pojdi!Kaj bi s | A |
JACINTA: Stran! | Zlodej | pobegne skozi duri TRETJI PRIZOR | A |
več, ne odpri mu več duri! Mislila sem, da je | zlodej | kratkočasen in zapeljiv; navsezadnje pa je čednost | A |
prižgane. Dvoje služabnikov še ravná pri mizah; | zlodej | stojí v ospredju sredi dvorane, in zamahne z | A |
tistem trenotku, ko se dvigne zastor | ZLODEJ | ves žalosten in zamišljen, kazalec na čelu | A |
sodil sodnika? In vendar se je naredilo, da je | zlodej | sam hišnik in oskrbnik pri potepuhu Petru, svojem | A |
nébom in vodó; in kmalu ne bom vedel več, če je | zlodej | res zlodej, ali če se je zapisal v družbo različnih | A |
in kmalu ne bom vedel več, če je zlodej res | zlodej, | ali če se je zapisal v družbo različnih čednosti | A |
nebesa - razvoj pleše v kolobarju; in komaj se | zlodej | zavé, je že svetnik; in komaj se svetnik pokriža | A |
DRUGI PRIZOR | Zlodej | ; dacar pride od desne s svojo ženó, suhljatim | A |
desne s svojo ženó, suhljatim babiščem | ZLODEJ: | Tega je bilo najprej treba! DACAR: Pozdravljeni | A |
DACAR: Pozdravljeni, gospod Konkordat! | ZLODEJ: | V imenu gospodarja in graščaka Petra vaju pozdravljam | A |
Konkordat: ali bo jéla kaj in pila kaj prida? | ZLODEJ: | Vsega zadosti in prevéč! DACARKA: Pa kjé | A |
DACARKA: Pa kjé je nevesta in kjé kaplan? | ZLODEJ: | Vse bo v redu! TRETJI PRIZOR | A |
Konkordat: kakó svatba, ko ni bilo poroke? | ZLODEJ: | Pozdravljeni, učitelj Šviligoj!Vaše srce je | A |
notar sta med njimi in nekaj žensk | ZLODEJ: | Pozdravljeni!Pozdravlja goste. | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |