zlodej (201-300)

mu je upadel. ”Saj nič ne veš, če nisi sam	zlodej,	ali pa apostelj njegov!“ ”Ne apostelj, o	A
Enkrat samkrat sem se izgubil tja, ker me je bil	zlodej	premotil, ti pa si tičal tam vsak večer!...“	A
da je svetnik, je še najhujši! Kadar vas bo	zlodej	jemal, se boste spomnili mene, ki se vam bom	A
rekel Luka, Šrangar pa je trdil, da mu gleda	zlodej	že iz oči. Vesel in glasen je bil sosed Luka	A
vsakdanja stvar brez greha in zla. Prišla je misel,	zlodej	sam mu jo je bil vdahnil; - ”zares je čakal	A
sam mu jo je bil vdahnil; - ”zares je čakal	zlodej	pod klopjo!“ je pripovedoval pozneje Luka;	A
iz noči. ”Tudi tiste besede je izpregovoril	zlodej	sam!“ je pravil pozneje sosed Luka. ”Zlodej	A
zlodej sam!“ je pravil pozneje sosed Luka. ”	Zlodej	sam mi je prigovarjal, še videl sem ga s temi	A
bankovce v Andrejčevi roki in mu je vdahnil	zlodej	strašno misel, pa do trenotka, ko se je zgrudil	A
nasmehnil se je njegov blatni in krvavi obraz. ”	Zlodej	me je bil obsedel, sosed!Ko smo sedeli pri Šrangarju	A
sosed! Ko smo sedeli pri Šrangarju, je čepel	zlodej	pod klopjo, tik za mojimi nogami in mi je vdahnil	A
kakor je ukazal in zdaj sprejmem še pokoro!“ ”	Zlodej	je slab izgovor, Luka!“ je izpregovoril krčmar	A
hudodelci in razbojniki bi se lahko izgovarjali:	Zlodej	me je zapeljal, zlodej mi je vdahnil misel,	A
se lahko izgovarjali: Zlodej me je zapeljal,	zlodej	mi je vdahnil misel, pa sem storil.Ampak zaradi	A
prašal krčmar. ”Tudi takrat mi je bil vdahnil	zlodej	pregrešno misel; videl sem ga razločno, ko je	A
je vzkliknil Luka, kakor da bi bil užaljen. ”	Zlodej	me je zapeljal in ravnal sem po njegovi zapovedi	A
premislekom. Vse se spominjam, kako je bilo;	zlodej	me je vodil za roko, jaz pa sem šel in sem delal	A
nas je bilo, ne jaz sam; in ne meni samemu,	zlodej	ni vdahnil grešne misli meni samemu, vsem jo	A
in zaslužne rodoljube: Bilo bi komaj, da bi	Zlodej	sam učil človeštvo čednosti in dopadljivega	A
poželjenja! Zredila se je, nič več ne poveša oči in	Zlodej	sam bi zardel pred staro zvodnico.Ni več radosti	A
mu olajšala bridkost. . / . / stran 101 . / ”	Zlodej	je rojen pesimist.Če ni čednosti, da bi godrnjal	A
je ta dolina šentflorjanska, da bi se zredil	Zlodej	sam ter utonil v grešno lenobo.“ Prišel je	A
Kaj bi ne moglo biti drugače?“	Zlodej	se je bil naslonil ob jablan; kmalu je bil truden	A
je bilo, ki še ob poslednji uri ne umrje.“	Zlodej	je sedel v travi, gledal je v bele zvezde in	A
daleč v temi so zaškripale duri v plotu. Tudi	Zlodej	je vstal in se je preleknil, ker mu je bila	A
si glodal kračo pri mlinarici!“ je vzdihnil	Zlodej	v svojem srcu. ”Ljudje božji, ki sedite okoli	A
Bog ji odpusti greh, velika vlačuga je bila.“	Zlodej	se je nekoliko pomislil in se je domislil zgodbe	A
zapihal je veter in duša se je vzdignila.	Zlodej	pa je zaklel strahovito. Dacar je govoril	A
učitelj Šviligoj je pogledal nezadovoljno.	Zlodej	pa se je vzradostil. ”Torej ti si tukaj,	A
nezadovoljno je pogledal učitelj Šviligoj.	Zlodej	pa se je hudo vzradostil. ”Kaj tudi ti si	A
Povem vam naravnost, da me je strah.“	Zlodej	se je nejevoljno namrgodil in je pljunil na	A
za dobro letino!“ ”Ne laže se!“ je pomislil	Zlodej.	”Ni je na svetu bolj opravljive babe od tega	A
nečistost, mati sentimentalnosti!“ je vzdihnil	Zlodej,	ko je šepal po beli cesti mimo županovega vrta	A
izlila mesečina nanj in ga je vsega pozlatila.	Zlodej	se je ozrl na okno; odprto je bilo in izba je	A
Zapihal je veter.	Zlodej	je stal in je poslušal. ”Ne boj se, Hiacinta	A
prikaži se, kjer si!“ ”O mladost!“ je vzdihnil	Zlodej	in se je nasmehnil sočutno. ”Kaj nisi že dovolj	A
”Kakor ukazuješ, sladka Hiacinta!“	Zlodej	se je sklonil, pobral je droben kamen ter ga	A
so zaškripale duri. Na pragu jo je pozdravil	Zlodej,	objel jo je okoli pasu ter jo poljubil na ustnice	A
Stopala sta v temi po strmih lesenih stopnicah;	Zlodej	se je držal mlinarici za krilo, da bi ne izgrešil	A
Bodi mi pozdravljen, sedi in večerjaj z mano!“	Zlodej	jo je najprej poljubil na lepa, rdeča lica,	A
devica, nato pa mi natoči, zakaj žejen sem!“ In	Zlodej	je pil.Ko je napol zatisnil drobne oči in se	A
ne postregla to noč, če je žejen in lačen?“	Zlodej	si je obliznil ustnice, nato se je pomeknil	A
Ali si že ugenila, kdo sem?	Zlodej	mi je ime.“ Mlinarica se je zvonko zasmejala	A
Potrpi do zore, lepo ti bom stregla.“	Zlodej	sam je bil osupel. ”O ženska, o zvestoba	A
slavo in stoterim dobičkom!“ Navdušil se je bil	Zlodej	in mlinarica ga je poslušala z zamaknjenimi	A
”Pripravljena sem, gospod!“	Zlodej	je upihnil luč. ”Nikoli bi si ne bil mislil	A
vzdihnila mlinarica in se je privila tesno k njemu.	Zlodej	se je sklonil in jo je poljubil na lice.	A
stopiti dol v dolino šentflorjansko in kakšen	zlodej	ga je silil v to kolibo onkraj gozda?Če je grešnik	A
moje duše!“ * Počasi sta se izprehajala	Zlodej	in mlinarica, tesno objeta, po beli poti, po	A
Pol resnice, samo pol resnice!“ je vzdihnil	Zlodej.	”Kako so te že pohujšali pogovori z dacarjem	A
Takrat sem začutila bolečino v svojem srcu.“	Zlodej	se je narahlo nasmehnil. ”O ženska!	A
S tabo pojdem, gospod!“	Zlodej	jo je privil tesno k sebi; zdelo se ji je, da	A
bolečine?“ ”Natanko si slišala!“ je odgovoril	Zlodej.	”Toda zapovej sočutju v svojem srcu, da naj utihne	A
”Kaj praviš?“ ”Da jo je	Zlodej	vzel.“ ”Prekanjen si, poštar, ampak premalo	A
Prešestuj, če ti prešestovanje ni greh! Bodi	zlodej,	če se ne vidiš v ogledalu!Med pleča si dal vest	A
jaz mislim ... Glej, to bo vse minilo ... vzemi	zlodej	tisto gnezdo in službo zraven!... Veš, kaj mislim	A
- ”Tak vzdigni više!“ ”Kaj suješ s kolenom,	zlodej,	sedi pri miru!“-	A
Juranov si poišče razvedrila. »	Zlodej	naj udari v neverno drhal!« zamahne in sede	A
ostudnim bi se stresal v temi. Tedaj bi molčal	zlodej	v meni z mesenostjo in telesom babjim, ki ne	A
Ti tudi že? Še puntaš,	zlodej,	psuješ?«‒‒	A
se zaveda: »Duša prekleta, ali te še ni vzel	zlodej?	« zavpije na Petra. Peter Duša pa se zasmeje	A
Mohorju pove, da bo že še pomnil Dušo, ki je še ni	zlodej	vzel.Bridka Tina ga je prezirljivo ošinila s	A
Klobučarja. Bajt se šele pred gosposko hišo zave. »	Zlodej	vendar. Ali mi je globo napisal?«	A
približevali Mostam, manjši sem bil. Le kakšen	zlodej	me je premotil, da sem se odločil za cigarete	A
slišali, kako odličen pevec sem. A je imel sam	zlodej	prste vmes!Ko pripojem prav do vrha visokega	A
prekleto grivo!« Vzel je ubito ogledalo v roko: »	Zlodej,	Ivan Arkadjevič, kar bela lisa se mi vidi na	A
da ga zopet prinesemo v stanico! To bi bil	zlodej,	če bi se prikazali grajski hlapci po bregu in	A
in cesarja iz tal izkopati, tja pojdem in sam	zlodej	me ne odžene, dokler se s cesarjem ne pomenim	A
»Prekleti kašelj! Da bi ga	zlodej	in še mene zraven!« »E, kaj, hudiča, dokler	A
zaman. »Hm, da, šumbreška je Liza bila, in sam	zlodej	ga vedi, kaj ti gosposka še nazvitorepi iz tega	A
oplenimo gradove in jih poderimo, sicer se	zlodej	gosposki spet zaredi!‒ Ali ne, moža Hrvatarja	A
»Ali me zakoljete kar tukaj?« »Da bi ga	zlodej,	nič se ne boji!« je grofa grelo; na glas je	A
rešetali so med sabo kmetje svoje uboštvo. Pa mi	zlodej	glavo zmoti, vrže me za kmeti; skoči z mano	A
med zobmi: . / . / stran 105 . / »Da bi te	zlodej!	Oderuh ti stari!	A
ste jim vi.« »Sacrebleu ‒ « kolne Vernazz, »	zlodej	vas vzemi, tu imate, kar imam, tisoč frankov	A
žveplen klinček dobil in luč upraskal. Pa je že	zlodej,	kadar človek kake stvari potrebuje, je ne najde	A
O, Krjav . / . / stran 143 . / lje, o ti sam	zlodej	ti, o ti živi nepridiprav ti!Zakaj si govoril	A
ta pritepeni bukvar je tudi ne bo! Ko bi ga	zlodej	zdajle nazaj prinesel, da bi ga malo potresel	A
sem še na svetu, nisem imel takega v rokah. Pa	zlodej	me naj vzame, če sem enakega človeka videl in	A
denarjev ne mara, če sem ga prav zastopil; res,	zlodej	me naj vzame!I, ko bi ga tebi dali, ljubi moj	A
omehčana; vstani in ulekni jo čez vodo, zakaj	zlodej	po meni in po tebi, če ne letita dva tam gori	A
Ciriani, ali kako se pravi človeku, ki naj bi ga	zlodej	‒« »A, beži, beži!Ne imenuj ga!	A
ključavnici velikih vrat, kakor ‒ Bog nas varuj ‒	zlodej	iz pekla. Marko Kozjak se zgane, ko pripeljejo	A
je pomiril konje in prišel pogledat: »Pravi	zlodej!	Nič ga ni škoda, zamorjenca.	A
ki je rekel že ob štirih napreči - da bi ga	zlodej	jemal!Saj groš ti prekleto izbira in izbira	A
pravi drugi. »In imeli so ga že v kleščah,	zlodej	vedi kolikrat, pa jim je vsem dal po nosu in	A
leblajtarji! . / . / stran 24 . / Kaj jih	zlodej	nosi tod!« Cesarski služabniki, ki so se sami	A
mu pravite onemu poštenemu fantu ‒ pa jih je	zlodej	prinesel, ravno ko sem čez neko mejo lezel.	A
Molku so jeli lesti lasje kvišku. »To je	zlodej	ali pa ‒« hotel je reči, pa stisnil je jezik	A
morda do prepričanja, da mu je to napravil sam	zlodej,	a mož je bil pretrezen. Najhuje je bilo, da	A
veliko denarja; jaz pa pravim, da je prišel sam	zlodej	po onadva, ker noče, da bi umrla skesanega srca	A
izbral za pokvaro tvojih nazorov, najogabnejši	zlodej	in hkrati ‒ ne brez namena ‒ tvoj potomec.	A
pa se je kakor pijan opotekel proti domu ... »	Zlodej,	tujih smrek ne bom podiral.Sam jih sekaj, Bogataj	A
vrat; mlado si in čedno si tudi še precéj; ni	zlodej,	da bi ne našlo kakega mlečnozobega, rdečeličnega	A
to pot pa ni bil boj zastonj. Tisti plešasti	zlodej,	ki ste mu prebodli vrat, je imel pri sebi dva	A
Andrejče, tako dobro, da boljše ni mogoče. Noben	zlodej	ne sluti, da si ti oprostil Hugona.Pa veš, brez	A
vrvice,« se je smejal Matija, »in če bi sam	zlodej	prišel, bi se moral ujeti v to past.Zdaj pa	A
podarim, in še dvesto srebrnikov mu naštejem. Sam	zlodej	bi moral poseči vmes, da bi Castiel zame ne	A
hudič vidi, kadar sem pa žejen, me pa noben	zlodej	ne pozna.« In ker Rovanu Matijeva jeza	A
sluga. On je inteligenten, vsa čast, ali ta	zlodej	jé stvari, ki najhuje diše.Prosim vas: slanike	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani