zelen (962)

Odlično povedano ... Nikolaj Škofič bo ves	zelen	...Oglasite se pri nas na večerji ...	A
tko stare konzerve, use je iste farbe, sivo al	zelen,	sam ne vem!Tuvaršija, kukr se uzame, neki je	A
Kaj mi bilo je življenje?	Zelen	up, a ‒ brez sadov. Na mojem grobu Prijatelj	A
zeleni. Na človeškem zadnjem domu spomenik edin	zelen,	zasajena kdaj in komu, ne pove napis noben.	A
spomenik za naše grobe izklesan kamen ali mah	zelen,	duh, ki je želel in iskal svetlobe, doseže smoter	A
/\ .. stran 223 . \/ lep rožmarinek, vedno	zelen	je; naju zvestoba bo vse življenje trdna do	A
svetu naokrog, dokler mi sežejo očí, sam	zelen	senčnat log. Tam gosti se sprehajajo,	A
naokrog: tam vrti najkrasnejših rož, tam	zelen,	senčnat log. Nešteto gostov se hladí	A
okrasili, ki na pobočju grička samuje; zunaj	zelen	bršljan ga ovija v njem je prelepa lurška Marija	A
pa rože mori. V rebri za hlevom je travnik	zelen,	gladek, kot z britvijo ves pokošen vsega prepletajo	A
Za brodom tretjim bel je prod, za prodom svet	zelen,	tja romarica spem od tod na griček osamljen	A
vselèj. Ko si v južni zletel raj, bil je gaj	zelen,	ko priplaval si nazaj, spet je pomlajen. Meniš	A
če cvetje prelepo vzel je zimski mraz? Glej,	zelen	je znova gaj, sončno je nebo, zemlja cvete kot	A
poražèn, posečen enkràt ne bo več košat, ne bo več	zelen.	Sinoči junak krepák je bil vsak, prepoln je	A
okna jasno sonce sije. . / . / stran 71 . /	Zelen	mah obrašča zrušene zidove, veter skoznje diha	A
je mlad. Ko jaz v gomili črni bom počival in	zelen	mah poraste nad menój, veselih časov srečo bo	A
večerno nebo čisto. Heja. Heja! Moja ljubica ima	zelen	pas kakor kuščarica in zlate lase in zelene	A
kakor v modrino potopljen, ves svet je moder in	zelen.	Jaz sem smehljajoča se luč novemu življenju	A
........................... 92 Gozdič je že	zelen	...........................................	A
rožmarin Cvete dekletu rožmarin, oj, rožmarin	zelen.	Ne našel bi v deželah treh fant lepšega noben	A
dgovora ne da. . / . / stran 93 . / Gozdič je že	zelen	Gozdič je že zelen, travnik je razcveten, ptički	A
stran 93 . / Gozdič je že zelen Gozdič je že	zelen,	travnik je razcveten, ptički pod nebom veselo	A
lepše, kot s′ pa ti. »Fantič moj po polju hodi,	zelen	klobuk postrani nosi, jaz pa sama tabernam,	A
šopek ‒ rožmarin, srce je polno bolečin. Si	zelen	šopek dala mi, z njim upanje prižgala si. Oj	A
rožmarin Oj, rožmarin, oj, rožmarin, tako	zelen,	dišeč, rastoč v višavah vaških lin sameč in	A
pa za pušeljček bo? Pušeljc pa mora bit′,	zelen	al′ plav, z njim bom slovo jemal. »Pušeljc ti	A
drag spomin. Rožmarin ima svoj duh, naj bo	zelen	al′ pa suh. Kadar jaz umrla bom, venček lep	A
zraven je, pa moj fantič se izmed vseh spozna,	zelen,	zelen, zelen pušeljc ima. Dala mu je belega	A
pa moj fantič se izmed vseh spozna, zelen,	zelen,	zelen pušeljc ima. Dala mu je belega iz srca	A
moj fantič se izmed vseh spozna, zelen, zelen,	zelen	pušeljc ima. Dala mu je belega iz srca veselega	A
ce grem domov. Še prej se bom na vas podal,	zelen	klobuk na glav′co d′jal, oj, za klobukom perja	A
gredo 21 Gormani že peljejo 22 Gozdič je že	zelen	23 Huda zima se je strila 24 Išel jesem pred	A
Saleška dolina ] . / . / stran 23 . / Gozdič je že	zelen	Gozdič je že zelen, travnik je razcveten: ptički	A
stran 23 . / Gozdič je že zelen Gozdič je že	zelen,	travnik je razcveten: ptički pod nebom veselo	A
tvojga druga. Do njega je devet gor, i deseti	zelen	bor, zanj privezan vranac konj. Na vrancu je	A
radič in kokoši z dveh strani. Takó je tam kakor	zelen	otoček sredi tračnic. Ob ograji slonijo zdaj	A
rekel. In dekleta so pele o gozdiču, ki je	zelen,	o travniku, ki je ves razcvetèn. »Pianissimo	A
so dekleta dopele pesem o gozdiču, ki bo še	zelen,	a ne zanj.Kakor pevovodja, ki zamišljeno pazi	A
okoli njega, dišijo po pomladnem gozdiču, ki je	zelen,	ves zelen.Rumeni lasje, rumeni in topli kakor	A
dišijo po pomladnem gozdiču, ki je zelen, ves	zelen.	Rumeni lasje, rumeni in topli kakor lipa na vrtu	A
petnajstleten, z obrito glavico, ves bled in	zelen,	ker ni pet dni in šest noči nič jedel.Ko so	A
ki je imel sicer na prsih pod številko prišit	zelen	trikotnik kakor vsi nemški kriminalci, a ni	A
trikotna njivica, ki se je stegovala v jezero kakor	zelen	jezik.Tam, kjer sta se v šilastem kotu združevala	A
Glej, kakšen si! Še pred pol ure si bil ves	zelen	in slab, zdaj pa kar naenkrat v škornje, sekiro	A
Gola, debela veja; na koncu je vihral širok	zelen	list, kakor zastava v vetru.Takrat sem se spomnil	A
cmokaje poljubil. Domov se je povrnil kar	zelen	od jeze.Priropotal je po hodniku s težkimi,	A
je zavrnila Brika. - Mar ti nisi bil nikdar	zelen?	- O, bil sem, bil! -	A
kos je žvižgal v bezgovem grmu, ki je temno	zelen	z mano vred drsel in padal. V srcu me je stiskalo	A
zaveda se je, zato stoji ob njej skušnjavec,	zelen	je, v njegovo verigo je uklenjena, zdaj bo segel	A
bolj kot nenavadno je lepo. Lošinj je spomladi	zelen,	morje je modro, z nekaj sreče je mogoče videti	A
kadar sploh kaj pomislijo, da je otok prijetno	zelen,	da je morje modro in da je z nekaj sreče mogoče	A
trgu, v kamniti nadzidek, čez katerega teče	zelen	martinček. V temni in prazni gostilni sedita	A
obrazom. Kajti obraz je nabuhel in modrikasto	zelen.	-	A
nisi nažrl, ker zmeraj žreš, ampak ker si bil	zelen	od strahu, ker si računal, da boš vse zasral	A
strehe hiš starega Lenta. Na sredi ploščadi je	zelen	otok, obkrožen s skrbno prirezano živo mejo	A
čeprav je imel Markoni zlikano progasto obleko,	zelen	hubertus in srebrno cigaretno dozo, Glavina	A
proti meni, na čelu temne množice pa je M.,	zelen	od pijače, je župnik, črn od dolgega plašča	A
je, pa se mu je zavalilo pod noge kakor velik	zelen	kuščar. Udaril je s koso, pa jih je bilo naenkrat	A
cigansko navado.« »Plačam,« je dejal Gašper,	zelen	od jeze, se pridušil in vrgel pet kron na mizo	A
dolgimi lasmi in lepo brado, po telesu pa ves	zelen	kakor žaba ali kuščar.« »Ali je kaj hud?« je	A
in nezavezani. Rožmarin ima svoj duh, naj bo	zelen	ali pa suh.Zelen venec bova nosili, in belo	A
Rožmarin ima svoj duh, naj bo zelen ali pa suh.	Zelen	venec bova nosili, in belo krsto nama bo stesal	A
»Mlakar je ves rdeč od jeze in Rjavkar ves	zelen.	Lomast tolče ob mizo, Šimnov študent se pa joka	A
zaradi najinega hudodelstva.« Viljem je bil ves	zelen	in Vigulej ves rdeč od jeze. »In med poslanci	A
drevo, vsak grm in ne le samo, dokler je bil še	zelen	na deblu, ampak tudi vsak posekan in obdelan	A
jdrobnejšim peskom. Cesta vodi v Betlehem, ki rumen,	zelen	in rdeč žari v kotu vrhu gore. Pod goro od ceste	A
jo razdajajo. Jaz pa sem nemiren, neučen in	zelen	za uhlji, neugnan, v zmotah se utapljam, vse	A
pajkov hrbet, ki v resnici ni bil črn, temveč	zelen,	samo da se je ta barva tako skromno izražala	A
črn, se pravi je bil črn le deloma, drugače pa	zelen,	smo omenili tudi šilček za svinčnike, ki z njimi	A
branil; ali vendar je bil zavoljo pisma ves	zelen	od jeze. Krpan zadene kij in mesarico	A
mu je zdela ženska. Njen obraz je bil malone	zelen	in prišpiljen kakor pri kači, za odprtima ustnicama	A
Petrovič je postajal rdeč od vneme in hkrati	zelen	od zavisti!‚Kje tukaj?	A
vidi pa privleče izpod stojnice en edini čižem,	zelen	je bil, pri prstih zakrivljen navzgor in s kraguljčkom	A
pogledala od dečka. »Ti moj ubožec, kako si	zelen!	Le čakaj ‒ potem ti skuham kave, dobre črne kave	A
pazduho pripeljala tretjega gospoda, ki je bil	zelen,	kakor da so ga peti dan potegnili iz vode, in	A
Hudobček se je brž prelevil. Pokril si je	zelen	klobuk s krivci za trakom, obul kvedrovce in	A
III Tisto leto je sneg odlašal in odlašal.	Zelen	božič so imeli.Nejc je jezno pogledoval v Stol	A
Drugače bi šel, res.« »Poglej se, čisto	zelen	si in ves poševen od samega sedenja!« »Saj!	A
volanom! Uh, kakšen konjski obraz ima, ves	zelen	in zapotegnjen!Tine, Tine!	A
Miklausin ga ni poslušal. Čeprav je bil ves	zelen	od strahu, je vendar poskušal prepričati svojega	A
hribovja. Bistra in poskočna rečica, ki jo obroblja	zelen	pas jelš in vrbovja, prejema izpod Gradišča	A
boči in sloči ter spreminja barve. Najprej je	zelen,	nato ves moder, nazadnje rdeč ...Joj, saj to je	A
se zagledal v bujno barvitost cvetja in sočno	zelen	povrtnin spodaj na vrtu.Začudene oči so se popeljale	A
laz nekoč, pust in gol, in pretvoril sem ga v	zelen	gaj; visoko bo raslo to drevje, z zapeljivo	A
zelena je njegova suknja, tudi njegov klobuk je	zelen.	Prišel je, da bi si ogledal svoja bogato razprostrta	A
do Ljubljane, v sončni megli utopljene. Ob	zelen	hribec se je naslanjala kajbica, bleščeče je	A
kakor je bil. Razprostrl se je pod smrekami	zelen	mah, topel in mehak, postelja pripravljena.	A
sive hiše daleč za nama in naju je pozdravil	zelen	gaj, obljubljena dežela, sva bila obadva vesela	A
danes temu. Brez klobuka je bil, ves bled in	zelen	v obraz, roke pa je imel zatekle. Tudi stari	A
Lahko jim!	Zelen	popek, ves nedolžen, se je razvil v pohotno	A
po škratovsko našarjen: čepico rdečo, jopič	zelen,	petelinje hlače pa židane šolne.V roki je imel	A
cvetovi; po tleh so razstrte preproge, mehke kakor	zelen	mah ... ”Mimi!“ Po gledališču je zašumelo	A
blagoslovil in odmolil, se je useknil v velik	zelen	robec in Kačur je ugledal začuden, da so v tistem	A
če sem se spomnil nanje; in v pljunku je bil	zelen	žolč.Kakó so me mučili, poniževali, ker so vedeli	A
Francka, to je pa tvoje!“ in Francki je dala mati	zelen	barhantast predpasnik, ki je bil tak, kakor	A
v dolini in po holmu navzgor se razprostira	zelen	vinograd; vmes stojé figova drevesa s svojim	A
sivega neba... Stal je tam hrast, še ves košat in	zelen,	malo vzvišena je bila zemlja pod njim.Tja smo	A
povedati ... kakor da bi rekli: o travnik, kako si ti	zelen!	Gospod Malinovec: kaj je travniku treba, da ga	A
je stal na pragu. ”Kaj pa ti je, da si tako	zelen?	“ ga je ošvignil iz podbreklih oči. ”Nič mi	A
pripravljen, tudi balkon je nad vratmi, lep	zelen	balkon, križi v ograji pa so pozlačeni; tudi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani