xiv (710)

--	XIV.	NAŠI PESNIKI SONET IV	A
reženéjo »šalice« neslane! . / . / stran 16 . /	XIV	Oj učenik slovenskega jezika, kako ti lepa	A
hipe imenujemo spomini... . /\ .. stran 47 . \/	XIV.	Ko se nocoj bom spet pokril čez glavo in	A
levo, pa sem v mestu. . /\ .. stran 63 . \/	XIV.	Še čist en čink na levo, pa sem v mestu kar	A
Jutri bom zgodaj na nogáh.	XIV.	Zaspim.	A
V zapóru.	XIV.	Povsod je tvoj spomin.	A
jutra brez očeta. . /\ .. stran 112 . \/	XIV.	Sem se prebujal v jutra brez očeta ker ni	A
pričela, gnezdo ptic temni. . / . / stran 17 . /	XIV.	Igra bogov se je pričela, gnezdo ptic temni	A
čarodejeve skrite korake. . / . / stran 46 . /	XIV.	Videla sva ugasle vodnjake in čarodejeve skrite	A
shranil v miznični pepel. . / . / stran 185 . /	XIV	Cvetove ciljev, mrzki božji gnev kot Budnost	A
Attendolo«, ki je bil junaški vojskovodja v	XIV.	stoletju. Vsi fašisti bodo prisostvovali v ČRNIH	A
prelati in kardinali, bolehni papež Benedikt	XIV.	komaj ustavlja zahteve, da bi jo kratkomalo	A
v kratkem nagovoru naznanil, da papež Klemen	XIV.	iz važnih razlogov popolnoma ukinja Družbo Jezusovo	A
Dominus ac Redemptor, s katero papež Klemen	XIV.	sporoča, da »po zrelem premisleku, s trdnim	A
ladenič nov od vrha do tal. . / . / stran 115 . /	XIV.	Znanja Pečar ni imel z mnogimi ljudmi; največ	A
svojih bojih in stiskah. . / . / stran 276 . /	XIV	Svatba se je vršila po navodilu tete Mane brez	A
in mu biti poslušen. . / . / stran 167 . /	XIV	V krasno opravljeni sobici tik grofovega stanovanja	A
bo smrt, predno bo videl svojo izvoljenko.	XIV.	Božič je minul in v taboru se je zopet začelo	A
sveto mislijo v srcu tolikokrat molila zame.	XIV.	Ko je napočil zor, sem se vračal po	A
zvesta in žalostna Ančka. . / . / stran 96 . /	XIV	Tedni so tekli in meseci.Janezova beseda je	A
VIII 127 IX 143 X 157 XI 165 XII 181 XIII 198	XIV	206 XV 217 XVI 227 KRONIKA GOSPODA URBANA 237	A
in jih je bil vesel. . / . / stran 206 . /	XIV	Odkar se je pri Maticevih naselil mali Matiček	A
zvezd so veselo pluli nad njim v prostranost.	XIV.	Kakor je učiteljica Mara obljubila	A
Ali Bog je bil daleč.	XIV	Tisto noč je sanjal Lenart čudne sanje	A
njegove pa ni omajalo. . / . / stran 54 . /	XIV	Komaj se je Jernej zbudil, so prišli	A
jasno svoje trdno zapovedane dolžnosti.	XIV	Luči nisem napravil ves večer.	A
stopil v žganjarnico. . / . / stran 310 . /	XIV	V žganjarnici je bila gosta megla; iz nje	A
Nikoli več!	XIV	Ko sem pisal prvo poglavje teh spominov	A
molil in cela družba morala je moliti z njim.	XIV	Dne 13. septembra poklonili so se visoki	A
ozdravljena tvoja duša! . / . / stran 199 . /	XIV	Agata se je ulegla in je ležala mesec dni; bali	A
potreba za našo deželo.« . / . / stran 189 . /	XIV.	Večerna zarja je že dogorevala, doline so temnele	A
bo dala glas o sebi, če ji je kaj do tebe.«	XIV.	Trlep je vedel prav.	A
bil znal tako izmikati. . / . / stran 87 . /	XIV.	Opat, ki je sicer rad hodil med tlačane, danes	A
ozabljenega Lucijinega sina ... . / . / stran 98 . /	XIV.	Ko se je grof mudil na Grundljevem, mu je žena	A
je bil med poslednjimi. . / . / stran 55 . /	XIV.	NEPOVABLJENI SVATJE Bolj kakor današnji slove	A
sede, kolne in poln kozarec vina izlije vase.	XIV	Kmetje in vozniki zdaj Antona obsujejo	A
svoje slovenske domovine. . / . / stran 68 . /	XIV	KAKO SEM SE DOMOV VRNIL.SKLEP Dvajset mesecev	A
uri prej na istem potu. . / . / stran 87 . /	XIV	Popoldne je bilo na Žerinjah vse živo.Grof Walden	A
je tolažil in varal. . / . / stran 90 . /	XIV.	Lovrač se je res ženil.	A
spal ‒ brez večerje! . / . / stran 184 . /	XIV	Drugi dan zjutraj je še vse spalo po gozdu,	A
srca: Zbogom, zbogom! . / . / stran 100 . /	XIV	Na Bledu, 15 avgusta. Mogla umreti ni stara	A
začeli z močnimi izpadi iz postojank. Štab	XIV.	divizije je sklical vse štabe na posvet in sklenil	A
Nekam čudne navade so imeli takrat v štabu	XIV.	divizije. Za vsako malenkost so klicali cele	A
imenovan po nalogu CK KPS za pomočnika komisarja	XIV.	divizije in da se moram takoj javiti na Snežniku	A
pismo: »Tovariši žele, da bi postal funkcionar	XIV.	divizije. Nič me ne veselijo visoki čini.	A
Tomšičevi brigadi, kjer se vedno tolčemo. V	XIV.	divizijo pa denite kakega učenjaka, saj jih	A
bila razsvetljena. V gradu je bil nameščen štab	XIV.	divizije z vsemi potrebnimi in nepotrebnimi	A
namenjeno glavnemu štabu... Tako sem prišel v	XIV.	divizijo...	A
treba se je ločiti.« . / . / stran 148 . /	XIV	V samostanu, združenem z zavetiščem za bogataše	A
konec tega samostana in njegovih prebivalcev!«	XIV.	Opatovi hajduki, Jernej Kos in njegovi	A
je vodil državo za časa mladoletnosti Louisa	XIV.	, je prevzel državno krmilo kralj sam.To je razdobje	A
»Učit se grem plavanja.« Louis	XIV.	je vprašal svojega dvornega norca: »Kako bi	A
je, da kralj tega ne bo opazil. Toda Louis	XIV.	je takoj po vrnitvi v Pariz poklical pesnika	A
osrednjih kulturniških osebnosti na dvoru Louisa	XIV.	je bil prav gotovo svetovno znani komediograf	A
odločil kralj. Eden najboljših vojskovodij Louisa	XIV.	,Turenne, stoji v hudi vročini pri oknu svoje	A
muhavost. Bernadotte, poznejši švedski kralj Karl	XIV.	, je bil v času francoske revolucije odločen	A
mu je dala goldinar. . / . / stran 158 . /	XIV.	Takoj po svečnici je morala ostati Mimica doma	A
sme biti, in trdil, da se je v časih Ludovika	XIV.	o izgovarjal kot u. Milostni strel sta	A
ali kočijaškega sedeža, ki ga je pod Ludovikom	XIV.	izumil abbé de Saint‐Pierre.Kako se naredi,	A
hišah!« »Mislite, da so bili dragonci Ludovika	XIV.	spodobni?« »In zapomnite si, da kristjani	A
krog. 24 L. Niederle, Slovanske starožitnosti (	XIV.	poglavje: Narava in kultura starih Slovanov	B
ime »skakajoči« (ixalos). V delu Odiseja (	XIV,	50) pa pravi, da je kosmat oz. bradat (ionthás	B
Šele čez čas, ko je moja brigada, vključena v	XIV.	divizijo, že začela svoj pohod na Štajersko	B
Podmorski globinski.	XIV	-Obalni z brakično vodo.	C
z belim usnjenim trakom, druga dva (XIII in	XIV)	sta ostala neobrezana, prišita pa sta z modro	C
francoskega dvora, kjer je poučeval sina Ludvika	XIV.	Njemu je posvetil tudi spis Zavest o bogu in	C
zazrtim francoskim dramatikom iz stoletja Ludvika	XIV.	(Pierre Corneille, Jean Racine) predstavljalo	C
poslanstvo Francije zagledanima Burboncema Ludviku	XIV.	in Ludviku XV. ‐, njegovi zgodovinopisni spisi	C
Voltairovo zgodovinopisno delo je Stoletje Ludvika	XIV.	(Siècle de Louis XIV, 1751, končna redakcija	C
da je sklenil poseben sporazum med Ludvikom	XIV.	in kraljico Ano.Ta sporazum je pripeljal do	C
spremenila vse. Veličastno stoletje Ludvika	XIV.	je dopolnitev tega, kar so začeli Leon X., vsi	C
mišljenju in v vseh umetnostih v času Ludvika	XIV.	Naj zapustim, preden umrem, ta spomenik slavi	C
nastali v Evropi; o zasebnem življenju Ludvika	XIV.	, čigar vzorno vedenje v družini je bilo za zgled	C
odlike. Razmišljal sem že, da bi za Ludvika	XIV.	uporabil sijajno izjavo Henrika IV. veleposlaniku	C
človeku. To sem sam videl v zvezi z Ludvikom	XIV.	Na katera nasprotja pa bom naletel pri Karlu	C
ali ju žalil. Obravnaval ju bom kot Ludvika	XIV.	, s spoštovanjem do njiju kot kraljev, ki sta	C
trgovska središča. Francija, ki za časa Ludvika	XIV.	kljub devetim letom najbolj nesrečnega vojskovanja	C
mejnih utrdb, ki jih je dal zgraditi Ludvik	XIV.	Brez smisla je, da pisec o vzrokih propada Rima	C
vsakdanjega življenja. Diplomatske zgodovine Ludvika	XIV.	po njegovem mnenju ne more zamenjati opis čustvovanja	C
vzhodu in Iberskem polotoku. [355] Ptolemaj	XIV.	Filopator, ki se je leta 47 pr. Kr. poročil s	C
december 1960, tukaj povzeto po R. J. Evans str.	XIV.	[1032] Prevod B. Turk.	C
prej najdemo v občinstvu kot v delu samem (str.	xiv)	). (28) Čeprav želim poudariti, da se mi ta	C
govorice, vse neumnosti ljudske modrosti.	XIV	Človeško bitje je naravno privilegirani dejavnik	C
bilo v Franciji na vrhuncu med vlado Ludvika	XIV.	(1643--1715), medtem ko je Anglijo doseglo po	C
tehnika. Ker avtokratska vladavina Ludvika	XIV.	v Franciji ni dopuščala kaj dosti priložnosti	C
temeljile na alegoričnih virih. Pod Ludvikom	XIV.	so se razvile v francoski *ballet de cour, ki	C
skladateljev, kot sta bila Lully in Rameau. Ludvik	XIV.	je z ustanovitvijo prve plesne akademije leta	C
de la nuit (1653) je štirinajstletni Ludvik	XIV.	nastopil v vlogi sončnega boga Apolona in po	C
in italijanskih renesančnih dvorov. Ludvik	XIV.	si je prizadeval dvigniti kakovostno raven plesa	C
in dejavnostjo poklicnih plesalcev. Ludvik	XIV.	je ustanovil tudi Kraljevo glasbeno akademijo	C
nadškof, od leta 1689 pa tudi tutor vnuka Ludvika	XIV.	Od leta 1699, ko je prišel pod vpliv neortodoksne	C
v katerih avtor razvidno kritizira Ludvika	XIV.	Feydeau, Georges (1862 - 1921), francoski dramatik	C
Parizu, ki ga je leta 1680 ustanovil Ludvik	XIV.	; sledilo mu je še pet francoskih narodnih gledališč	C
(umrl leta 1673), ljubljenec kralja Ludvika	XIV.	in avtor številnih komedij (Šola za žene, Tartuffe	D
zemlji. Vest o tem je prišla na ušesa Ludvika	XIV.	Nadškofa je vprašal, kako globoko sega blagoslovljen	D
igralec in komediograf. Užival je podporo Ludvika	XIV.	, ki ga je varoval pred napadi klerikalcev in	D
kovinski baraki na ograjenem gradbišču na Cesti	XIV.	divizije in odpeljal motorni agregat honda za	D
Dobro je vedeti Na srečanju nekdanjih borcev	XIV.	udarne divizije 19. 2. 2000 v Ljubljani, je	D
(umrl leta 1690), ustvarjalec sloga Ludvika	XIV.	1903 Rodil se je slovenski pisatelj Vladimir	D
poligon igre, ki ima stične točke z dobo Ludvika	XIV.	in Molièra, vsebuje pa tudi komentar tega obdobja	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani