vprašal (19.613)

MATIČEK Ja, to! ‒ Zunaj me je nekdo	vprašal,	kje sem bil ‒ sem pak rekel: Pri Nežki, nikjer	A
več pameti kakor tvoj oča. No, ne bom te več	vprašal;	pak vendar, Micka, Anžè je le zal fant!Micka	A
pravzaprav gradimo? MAREK: Vedel sem, da boš to	vprašal.	Ampak, kako je mogoče, tovariš Dedal, da tukaj	A
... da, kot vi mislite ... MAREK: Nisem te	vprašal,	kaj mislim jaz.In ostali?	A
navsezadnje si mi jo ti poslala. Ne bom te	vprašal	zakaj, ker je to pač tvoja stvar.Ti in Marek	A
bom zmogel in spet ne bom . / . / stran 46 . /	vprašal,	zakaj, ker vi že veste, zakaj.Vi veste vse.	A
Kaj bi jaz rada -- tega seveda nihče ne bo	vprašal.	DEDAL: Irma ...	A
posebnega. Razen teh kosti, če ne zamerite, bi	vprašal,	kot ste vi mene, brez zamere: kam hodim lulat	A
Tukaj so jih pokopali. HONZA: Oprostite, samo	vprašal	sem.Nisem vedel, da so imeli namreč rudnike	A
(Pred cerkvijo.	Vprašal	sem vas, zakaj niso bili v cerkvi, v stolnici	A
Nikamor nisem smel pogledati, ne da bi se	vprašal:	Od kod?Zakaj?	A
VOLODJA: Si ti gluh?	Vprašal	sem te, če znaš kak vic?Ni treba, da je glih	A
zdelo, da si ti en čuden patron. Jaz sem te lepo	vprašal,	ko si prišel sem, če znaš kak vic.Ti pa ne.	A
(Poljska, vstajniška.) KAPETAN: Rod sem	vprašal,	rod vojske? SIMON: Slucham?	A
JOŽEF: Častna. Samo ... če ne boš	vprašal,	ti pa ne bom povedal. FRANC: Sem že vprašal	A
vprašal, ti pa ne bom povedal. FRANC: Sem že	vprašal.	JOŽEF: Pa vprašaj še enkrat.	A
Ali naj se zamerim gospodu Stoparju?« sem se	vprašal.	Po dolgem preudarjanju sem spoznal, da mi za	A
nespodobno. Saj tudi gospod Stopar mene nikoli ni	vprašal,	koliko prinesem v zakon dolgov. STOPAR Zaupno	A
Dobrinu ga bom ob svojem času. A preden me je še	vprašal,	ste prihruli vi kakor vihar, tako da še dežnika	A
Ta me ne sme tukaj dobiti. LOJZA	Vprašal	je tudi, če je gospod Dobrin tukaj. DOBRIN	A
da bom imela jaz kaj denarja, in še nikdar ni	vprašal	po doti. KOREN Tako lahkomiseln je.	A
mene in mojo Katro. Ko sem šel na nabor, sem jo	vprašal:	Katra ‒ takrat sem ji še rekel Katrca ‒Katrca	A
govorila, oglasila sem se samo, če si me kaj	vprašal,	ker sem morala gledati in si sleherno podrobnost	A
SCHWAIGER: Kaj rada! Nisem te	vprašal	o tem!- Ti kloniš glavo, zato ker vse gledaš	A
goloto! . / . / stran 121 . / VOGRIN: Čemú si	vprašal?	VEHOVEC: Prav imate vsi - nikoli nisem bil	A
in napravi posteljo: Nisi odgovoril, ko sem	vprašal,	če je tudi na njenem obrazu zapisano. POLJANEC	A
in z besedo se ne razodevaj! MRVA: Kako si	vprašal	prej, ti mali: kaj da ostane, kaj da je storiti	A
ZLODEJ: Ne zameri!	Vprašal	sem ga - PETER: O vremenu!- Meni pa se zdi	A
Gospod je prej tako ljubezniv bil, da je po tebi	vprašal	takoj, ko je prišel.Čudil sem se le, kje tičiš	A
hiše sem si dovolil izpregovoriti. HERMAN	Vprašal	sem te, in dolžnost je tvoja, dokler si v moji	A
Tona. Veš, to boš pa mene	vprašal	prej.Kaj sem se zato poročila s tabo, da bom	A
tabo, da bom na stara leta brez moža? Košir.	Vprašal	bi te!Malo bi se oddehnil, tam v Ameriki.	A
niso usta vprašala, prevzetna usta je proseč, a	vprašal	jo, a vprašal jo le pôgled moj je koprneč.	A
vprašala, prevzetna usta je proseč, a vprašal jo, a	vprašal	jo le pôgled moj je koprneč. Ah, ni odgovora	A
skozi temen gozd v srcu žalost in bridkost.	Vprašal	je drevo zelenečih vej: »Imaš-li drugóv, povej	A
potem pa, med hojo mimo, ženske zarotniško	vprašal	A boš kaj jabolk vzela? Za može je imel žganje	A
samec vesel, ti žalosten bodi, Zakaj? nihčè te	vprašal	ne bó.‒	A
Laškega pred davnimi časi prišel popotnik in	vprašal	malčka, ki se je igral ob poti: Mali, kako daleč	A
........................ 78 En šuštar me je	vprašal	...........................................	A
pel.« . / . / stran 79 . / En šuštar me je	vprašal	En šuštar me je vprašal, če plesat grem ž njim	A
En šuštar me je vprašal En šuštar me je	vprašal,	če plesat grem ž njim. Hm, hm, ne, ne, z enim	A
zvečer pa po smoli smrdi. En tišlar me je	vprašal,	če plesat grem ž njim. Hm, hm, ne, ne, z enim	A
stoji, zvečer pa po dilah smrdi! En birt me je	vprašal,	če plesat grem ž njim. Hm, hm, ne, ne, z enim	A
smrdi. . / . / stran 80 . / En škric me je	vprašal,	če plesat grem ž njim. Hm, hm, ne, ne, z enim	A
zvečer pa po tinti smrdi. En gortnar me je	vprašal,	če plesat grem ž njim. Hm, hm, ja, ja, z enim	A
goro; le enkrat bi videl oblak nad seboj, bi	vprašal	ga glasno: »Se jočeš z menoj?« Le enkrat bi	A
prsih neso. Le enkrat bi videl soseda v oči, bi	vprašal	v očesih, kar jezik taji. Svet zame ni ustvarjen	A
vprašam, kje vaša hči leži? »Ti smrkav′c, kaj boš	vprašal,	tam gori v kamrici.« Presneta ljubezen Presneta	A
da sem prestal glavno nevarnost, in me je še	vprašal,	ali naj pristavi še moje pozdrave in novoletna	A
bombaža ali v zabojih za odpremo preje, in ga	vprašal,	ali se namerava poboljšati v bodočnosti.Tona	A
zdravniško vežbanje. »Ali res moraš proč?« me je	vprašal	oče, ko smo sedeli po večerji pod latnikom,	A
nas usmili!« »Kaj je novega v Podgori,« sem	vprašal,	kakor da nič ne vem o njegovih zanikrnostih	A
dali možu nikakšne omame. Prav na tihem sem ga	vprašal:	»Boli?« »Skoraj da boli,« je odvrnil operiranec	A
odvrnil operiranec. »Kdaj mislite končati?« je še	vprašal	in držal naprej mirno in nepremično. Začudil	A
odgnije in odpade. »Hočeš še kdaj govoriti?« sem	vprašal	rezko. Nekako veselo je prikimal.	A
pri nas, cenjeni vitez?« sem ga drugo jutro	vprašal	po običajnem pozdravu. »Razmeram primerno!«	A
roko, globoko pogledal v oči in me polslišno	vprašal:	»Ali mi ne morete prizanesti osramočenja?«	A
poldne, ko je pridirjal bosopet deček in me smelo	vprašal,	kako da vendar ne pridem v Staro goro k njegovi	A
korec. »Kako se pa vi umivate, botra?« sem	vprašal	babico. »Jaz že opravim spodaj v hiši ali pa	A
babica zagrnila z okrvavljeno rjuho, je začuden	vprašal:	»Zdravnik?« »Sem.«	A
je naročil navadne pitne vode in mene poredno	vprašal	po imenu.Gospodar je prispel s korcem vode;	A
prehiteval. »Kdaj, menite, pridem do bolnice?« sem	vprašal	nestrpno. Mož se je mirno ogledoval po zvezdnatem	A
»Pa kaj ti ljudje ne poznajo počitka?« sem	vprašal	voznika. »Kakor vidite, ne preveč,« je odvrnil	A
maternica. »Kdaj se je zgodila nesreča?« sem	vprašal	babico. »Kmalu po polnoči je moralo biti.«	A
preprečiti nesreče, ki sem jo slutil?« me je	vprašal	pri slovesu. »Dragi prijatelj, menim, da ne	A
nekako bahavo. »Kako menite to zadevo?« sem ga	vprašal	rezko. »Nič posebnega,« je odvrnil oni malomarno	A
gledat. »Ali se ne čutite drugače in bolje?« sem	vprašal	ženo. »Zares,« je dahnila in me gledala mirneje	A
svojat je izginila. »Kako je z juho?« sem	vprašal	staro gospodinjo. »Kakšno juho?« se je zavzela	A
račun. Pri slovesu je pomežiknil in hudomušno	vprašal,	ali je kaj otrok pri nas. »Doslej dvoje.	A
starca, koze in mene. Napisal sem listič in	vprašal,	kdo zna najbolje teči.Vsi so znali najbolje	A
zakonski mož do svoje žene, in me zbadljivo	vprašal,	zakaj mi je njegova navzočnost neljuba. »Vaša	A
sem ga zavrnil. »Vi me nočete zdraviti?« je	vprašal	očitno užaljen. »Kako da ne?«	A
železniški stroj. Po daljšem molku je vstal in	vprašal:	»Kje je vaš rod?« »Pod Nanosom.«	A
hoče braniti, a oni mu odmahne: »Nekaj bi vas	vprašal,	sosed.« -Pa umolkne in se zagleda zopet v temo	A
in svetle. »Kje stanuješ?« je tedaj strogo	vprašal	stražnik. »Nič nisem naredil,« je rekel Lojzek	A
rekel Lojzek in zaihtel. »Kje stanuješ, sem te	vprašal.	«In njegov glas je globok, kakor da se je nenadoma	A
pride v zaliv kakor v mirnem času.« Sergij je	vprašal:	»Misliš na mine?« »Na mine in na mreže.«	A
je spet spredaj Bruno. »Kaj je?« je boječe	vprašal	Gino. »Tisti košček vrzi muci!« »Hahaha.«	A
zraven njega. »Kaj ne gremo po premog?« je	vprašal.	»Saj gremo,« je rekel Sergij.	A
Lepa, kaj?« je rekla Mici. »In ti členki?« je	vprašal.	A Mici je pospravljala sobo in on je še in še	A
se je tresla na njegovi glavi. »Warum?« je	vprašal.	»Warum?«	A
»Prvič in zadnjič.« Potem je	vprašal:	»Hast du verstanden?« Pri vratih njene sobe	A
Branku. »Ali si si umil roke?« je hkrati jezno	vprašal.	»Saj sem pral vedro!« je rekel Branko.	A
odprto knjigo na kolenih. »Sei volte sei?« je	vprašal.	»A?«	A
neusmiljeno nadaljeval. »Sette volte sei?« je	vprašal	in škilil v računico.Branko je pogledoval na	A
»Il piroscafo s′anneg�?« je posmehljivo	vprašal	učitelj, ko se je razred malo pomiril. Učenci	A
potovati k ustom. Ko je Evka segla po kruhu, je	vprašal:	»Ali ste si umili roke?«Žena pa je sedela ob	A
nimaš slovarja? Saj sem kupil slovar!« je tedaj	vprašal	z izpremenjenim glasom. Branko ga je prepadeno	A
zagodrnjal v brisačo. »Kako si rekel, papá?« je	vprašal	Branko in se mu približal. A Štefan je vrgel	A
narava,« je rekel. »Misliš zobe za človeka?« je	vprašal	Srečko. »Da, narava ga lahko zgrize, zmelje	A
razpne krila nad prepadi.« »Da, in potem?« je	vprašal	Srečko. V kotu sta ležala in modrikasti soj	A
dognano in zrelo v njem. »Orel, praviš?« je	vprašal	Srečko.»Ali ni orel, kdor je zvrtal gori predor	A
je napadel. »Ti si ju že prej poznal?« je	vprašal,	a njegovo vprašanje je bilo top očitek. »Ne	A
noči tam zunaj. »Ti nisi fašist, ne?« je spet	vprašal	trdo kakor sodnik. Kaj je hotel s tem?	A
z dedom. »Ali nisi Milko za svojo mater?« je	vprašal	Srečko. Legel je, hoté in preudarno legel v	A
izkaženi. »Kako je bilo, ko so prišli?« je	vprašal.	A mati je zdaj urejala perilo v omari.	A
zmeraj krotka in pohlevna. »In zdaj?« je	vprašal.	»In zdaj?«	A
hodniku,« je rekla. »Torej se organizirajo?« je	vprašal	iz svoje misli. »Kakó naj vem?«	A
rekel. . /\ .. stran 266 . \/ »Očeta bi prej	vprašal,	« je plaho zamrmrala. A njegovi gibi so bili	A
hodniku, pobrala prazen okvir. »Očeta bi prej	vprašal,	« je rekla. On pa je odprl vratca štedilnika	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani