Pred dvema dnevoma da je bil moj oče tukaj in hotel po vsej sili k meni. Iz usmiljenja do obupanega očeta mu je dovolil samo kratek pogled name izza vrat, danes pa mu da sporočiti, da sem prestal glavno nevarnost, in me je še vprašal, ali naj pristavi še moje pozdrave in novoletna voščila. Nisem, vedel, kako naj se dovolj zahvalim blagemu zdravniku - bil je Nemec dr. D., ki se je preselil na odlično službo v Salzburg, pustivši v Ljubljani najlepše spomine za seboj - saj se mi je jezik zapletal in se še znanih navadnih nemških besed nisem mogel domisliti.