vihra (269)

tlačankami po vseh deželah, koder je divjala	vihra	mojih mladih dni?Katerega, povej, katerega mi	A
Zakaj ga nimaš? Ti si ohlapen, on je	vihra	in Barbara je moj edini sin. HERMAN MLAJŠI	A
PISKERNIK, krčmar PEPCA UČAKAR, točajka RADO	VIHRA,	veleposestnik ANDREJ KOVAČ, podjetnik FRANCELJ	A
trije listi so? KOKALJ Veleposestnik Rado	Vihra,	podjetnik Andrej Kovač in nameščenec Francelj	A
Kovač in nameščenec Francelj Petelin. MENTEJ	Vihra,	Kovač in Petelin ‒? KOKALJ Kaj ne.Že imena	A
drugega ne pričakuje, kakor kakšnega bizgeca.	Vihra	je pa pripomnil: »Kakšna mevžasta šema bo prišel	A
dolini so se pobili. MENTEJ Kdo? KOKALJ	Vihra	in Kovač, Popotnik in Petelin. MENTEJ Ti štirje	A
te protipostavnosti sta spet kriva Kovač in	Vihra,	ki imata lov v zakupu in premalo pazita na lovske	A
MENTEJ Zajček ni moj. Če pa, Kovač in	Vihra	odpustita ‒. KOKALJ Gospoda ‒!(Sklene roki	A
tam kakó spet s snegom mête In v divjem plesu	vihra	suče pête! Kristus in Peter Vzvelíčar in Peter	A
tiho ... In kakó je davne dní nesreče ljuta	vihra	tod bučala! Na gori razvalina tam razpala	A
strnejo vrhovi vseh dreves. Kadar iz daljave	vihra	prihrumi, dež iz hudournih se oblakov vlije	A
Pomladni dan, ni ga nazaj. Nad polji rdečimi	vihra	v svilnatem vetru zastor neba, v mrzli celici	A
ognjem, kaj prihaja zblaznim vriskom? Svoboda	vihra	na konju, vsa goreča, vsa bleščeča, (tla pod	A
za vasjo Lačni otroci ležijo na senu, burja	vihra	skozi lino, pod nizkim, sivim čelom hiše ‒ noč	A
prepadi. Petavz pripne kot sedlo v veter kres,	vihra	s perutjo dimastih zaves. Vihra s perutjo dimastih	A
perutjo dimastih zaves. . / . / stran 4 . /	Vihra	s perutjo dimastih zaves. In slišim: buden stoj	A
Začujejo popevke se potočne.	Vihra	rjuha, plete se odeja. Se razživijo ure krvomočne	A
prikazni hlapčevanja. Kreljut hudičeva s teboj	vihra.	Kdo vse iz tebe se v prostost odganja!	A
razumniškim naraščajem. Prihrula je svetovna	vihra.	Na Pocutove mi je ostal svetel spomin, z njim	A
veselim korakom in strahopetno lažjo; plašč mi	vihra	v pomladanskem vetru, vzravnam se in se s svojimi	A
Lačni otroci ležijo na senu, burja	vihra	skozi lino pod nizkim, sivim čelom	A
je bilo potem še slabše, kakor poprej. Zdaj	vihra	v Trstu tudi le tuja zastava in ta še tisočkrat	A
zareglja strojnica - in še isti hip zahrumi bojna	vihra,	kakor bi iz jasnega neba prihrumela poletna	A
gestikuliraš, da torba od silne razboritosti	vihra	vroči zrak okrog tvojega močnega, nekoliko zaobljenega	A
mnenje, vedno ga pove. Oguljena aktovka mu	vihra	okrog telesa, ko pripoveduje, v lase si sega	A
luči ga držiš in treseš, da zmečkan cunjasto	vihra	po zraku naša zastava.Nekaj brskaš in med prsti	A
plemenita konjska žival z veliko opreznostjo	vihra	prek človeških teles in se jih nikdar, če se	A
mleka, kolikor ga je bilo notri. Potem je kakor	vihra	hitela v hišo in latvico postavila pred mlatiče	A
Vaščani so se tiščali gorkih peči in čakali, da se	vihra	unese, preden bi napregli rtiče in šli v gozdove	A
Za hip je kar onemel.	Vihra	se je oddaljila. Jošt je poskusil gibati z rokami	A
Zvečerilo se je.	Vihra	se je unesla ‒ noč je zagrnila Jošta v strašnem	A
»Kdo bi utegnil biti?« »Za njim	vihra	plašč kakor perut krokarja.« »Plašč vihra?	A
njim vihra plašč kakor perut krokarja.« »Plašč	vihra?	Naši ne nosijo plaščev.	A
v učinkovit pozdrav, celo morje pisanih barv	vihra	v lahnem, od Ložnice pihajočem vetriču.In ena	A
na vrtu?« Fant se zgane in brez odgovora ko	vihra	plane po stopnicah navzgor.Nekaj hipov pozneje	A
vlačilo pričakovanje nečesa groznega. Bojna	vihra	je zbirala svoje sile, da pomete z obličja zemlje	A
trdno zaspal, čeprav ni bila višje zgoraj vojna	vihra	niti za trenutek pojenjala. Lovrekov	A
po belopeščenih alejah; - dolga, siva kravata	vihra	po zraku, oči strmé proti nebu idealno, zamišljeno	A
ni stopila nikoli noga profesorja: v vetru ji	vihra	plašč in lasje ji vihrajo v vetru in sence posvetne	A
»Polumesec se vali k meji! Dvajset praporov	vihra	za njim!Na pomoč, na noge!«	A
Krupo oklepa polumesec. Dvajset barjakov	vihra	ob Uni, dvajset tisoč mož neugnane konjice in	A
vračajo v taborišča, skozi zasužnjeno deželo	vihra	hrup.Glavno jedro vojske se vali proti Banjaluki	A
zamete. Zimzelen dobiva moč in petelinje pero	vihra	v mrzlem vetru. Hoo, le vkup, le vkup!	A
Kranjsko.« Glasniki odidejo, Gregoričeva vojska	vihra	po deželi, rohni, podira.Toda plemstvo se naglo	A
si pogled pred bleskom mečev ... Ho, konjiška	vihra	je prisopihala v bližino, o, milost božja!Herbart	A
Zmaj iz Banjaluke je ukanjen! Križ	vihra	na praporu, odbija svit polumeseca na grebenu	A
ostala konjica, trop razjarjenih levov ... Visoko	vihra	na praporu križ, vihra nad svojimi zvestimi	A
razjarjenih levov ... Visoko vihra na praporu križ,	vihra	nad svojimi zvestimi, ki ga neso v poslednji	A
rijejo v vrtinec, sekajo vrzeli, na praporu jim	vihra	križ ...Toda izza brd se usipajo novi roji fesov	A
Skradsko goro, a turška vojska se deli: polovica je	vihra	naprej po zmagoviti poti, druga polovica krene	A
Nov dan se razmahuje, doli proti Banjaluki	vihra	zmagoviti Ferhadbegov prapor, pot mu kaže mrtva	A
Čez Leskovec na Kal in Lom. Pa ga je	vihra	gnala kar po cesti.V Grgarju je izvedel, da	A
videti kakor vdova, ki ji je moža vzela vojna	vihra...	Smilila se mi je globoko v srce, sam pa sem	A
Višnjani, Ostrovrharji ‒ za menoj!« in se kakor	vihra	zaprašil v središče in je z ognjevitostjo razmetal	A
opravljive stiške babe. In če ti nebi bil taka	vihra,	bi bil lehko sam sprevidel, da je tako.«	A
povedal tisto z Medvedjeka. Slava ti kakor ogenj	vihra	že po vsej soseski.« Šla sta v hišo, Trlep se	A
»Nikoli! Prideró kakor	vihra,	sam ne véš, kdaj in odkod, in se vselej lotijo	A
/ stran 141 . / Umakni se, preden završi	vihra!	« »Vkup smo prišli, vkup ostanemo, vkup se vrnemo	A
oblije, solze se mu ustavijo; popade kol s tal in	vihra	iz hiše ven na plano, na prosto.Morda je hotel	A
Vida, dokler je bila še tu doma, nagla kakor	vihra,	svojeglava in trmasta?On je dober, nič ne rečem	A
kakor bi bilo vse naše. Zunaj je vstala burja in	vihra,	dež je lil.Kdo bo v takem v hosto nazaj hodil	A
za mizo. . / . / stran 9 . / Zunaj že tuli	vihra,	blisk za bliskom svita skozi majhna, nizka okna	A
vendar se ga tako zboji, da se mu skrije. Iz hiše	vihra	na dvorišče in v hlev. S sekiro potolče petelina	A
v izbo je skočila Pavlekova najmanjša kakor	vihra.	‒ »Stric, stric, ali spite v grelnici?«	A
oba pa čiste arabske krvi. »Lepa si, moja	Vihra,	« je mrmral Juri, gladeč kobilo, »in hitra si	A
jezdec globoko nagniti na njen vrat. »Le potrpi,	Vihra,	najina pot je dolga in jaz nečem, da bi prišla	A
jezdila naprej. Čez nekaj hipov sta se Jurjeva	Vihra	in Hasanov konj začela ustavljati.Vihra je dvigala	A
Jurjeva Vihra in Hasanov konj začela ustavljati.	Vihra	je dvigala nozdrvi kvišku, Hasanov konj je naglo	A
Jezdeci morajo biti,« je odgovoril Hasan. »Lejte,	Vihra	jih je spoznala in nadaljuje pot in moj konj	A
Zdaj je ta šum prihajal od druge strani. Tudi	Vihra	ga je slišala in se obrnila na tisto stran,	A
sem pozabljiv,« je zaklical Juri: »moja lepa	Vihra	je ostala tam, kjer ste me napadli in tam leži	A
besede Jurjeve, je vprašal: »O čem govori? Ali je	Vihra	tista slavna kobilica, o kateri se govori, da	A
vredna sto beneških cekinov.« »Da, to je moja	Vihra,	« je odgovoril Juri, »in kdor mi jo pripelje	A
razšla. Juri je zapiskal in kmalu je prihitela	Vihra,	njej pa je sledil Hasan. ‒ Juri je bil rešen	A
kjer ste bili napadeni, je pritekla k meni vaša	Vihra.	Slučaj je nanesel, da me je našla.	A
vam je zgodila nesreča, in hitel sem za vami.	Vihra	mi je kazala pot, sicer pa so se poznali tudi	A
bila zaprta, kakor da v hiši nihče ne prebiva.	Vihra	se je instinktivno ustavila pred hišo, kamor	A
zeleno se izpreminjajoče perje na klobuku, ki	vihra	v vetru in se izteza zadaj preko ozkih krajevcev	A
morejo verjeti lastnim očem. S sodne palače	vihra	slovenska trobojnica, s palače nekdanje vlade	A
rogovih, na dvanajsterakih, na trideseterakih,	vihra	v vetru in se trga v cunje naša sreča. Spomnil	A
nakopičena čutnost, ki preskakuje kot magnetna	vihra	tudi nanjo.Čimprej jo mora pripeljati do sprostitve	A
bitjih, ki se gibljejo po štirih in drvijo in jim	vihra	lasovje; švigajoča pregibnica švrka in se opleta	A
»Bavšej pa kri ščije!« Kakor	vihra	je Dihur pridirjal s polja in onemel; bil je	A
spozna, da v srečni deželi ni vihrala vojna	vihra.	Vse je nedotaknjeno, čisto in ljubko.	A
ljudem je vojna preprosto neprestano gorje, ki	vihra	sem ter tja nad njihovimi telesi kakor valovanje	A
mladeništvo občutljivega samohodca; in krvava	vihra	državljanske vojne, ki jo je spomladi 1920 doživljal	B
so se mi zdele kot plemenit, isker konj, ki	vihra	skozi gozdove, Kocbek pa kot jezdec na njem	B
steče po mehki, sočni travi. Cvetličasto krilo	vihra	za njo, medtem ko z rokama maha kot s perutmi	B
doline, zavedajoči se, da do tod ni segla vojna	vihra,	ki je divjala nedaleč od nas.V bazo smo se ponavadi	B
evropsko skupnost, za Jugoslavijo in za nas. Vojna	vihra	je v mesecu aprilu naposled vdrla tudi v naše	B
so hoteli. V okoliških vaseh, ki jih je vojna	vihra	obšla, so ljudje sadili koruzo, krompir, paradižnike	B
ustnicah, na kardinalskem plašču ali na zastavi, ki	vihra	v svežem pomladanskem vetru ...Hkrati je barva	C
ustnicah, na kardinalskem plašču ali na zastavi, ki	vihra	v svežem pomladanskem vetru sredi pravkar ozelenele	C
privedejo pred njegovo obličje. Medijci so kakor	vihra	udarili na Helene, padali so drug za drugim	C
raznovrstnih nesreč, ki jih je porajala Marsova	vihra,	ko je z nevajenim ognjem povsod podžigala nemire	C
namen je bila obramba tistih, ki bi jih vojna	vihra	pognala v nered, pod vodstvom grofov Warwicka	C
delu Balkana, saj se je vedelo, da bo vojna	vihra	v kratkem izbruhnila na njegovem drugem koncu	D
Haiderjev odvetnik zadnjih 15 let. Ruska zastava	vihra	nad Šatojem General Trošev: Uporna vojska	D
ne zato, ker bi jih pred leti pregnala vojna	vihra	(kot trdijo posamezniki), ampak predvsem, ker	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani