veslo (221)

POLJANEC: Dokler ni stopila na ladjo. Ali komaj je	veslo	udarilo in so se napela jadra, je lepa Vida	A
Na vêslo se truden opira. »Hoj, starec, kar	veslo	zdaj v dlán Pa jáderno v drugo tam stran Čez	A
tamkaj stari déla? S siloj vs�j se starec v	veslo	vpira, Pa svoj čolnič proti bregu tira; Čolnič	A
kaže narava jo čutna, a vendar k nji ravno je	veslo	le misel slučajna, nadzemska, minutna. Ti sam	A
zaliva srcé zvestó. Fant s celo močjo se v	veslo	upre, ni mar skalovja mu, viharjov ne, nič več	A
njegovo kosmatje da postanem čoln da postanem	veslo	da je lahko on voda Nesramno preprosta Vlomila	A
pot zagnanemu težaku. V sedmeromestje kaže	veslo,	prema; od mrtvih vstaja stara heptalema. Od	A
ko da ni opazil solz, ko da res misli, da je	veslo	orosilo njeno lice.Da, nasmehnil bi se ji in	A
nobeno jadro v vetru ne šumi, nobeno	veslo	ob veslo ne bije: počasi ribiči v	A
v vetru ne šumi, nobeno veslo ob	veslo	ne bije: počasi ribiči v breg gredo	A
slabotnejši s spretno kretnjo potegnil verige čez	veslo	in čez njegov vrat.Tako ga je držal prikleščenega	A
Galebjim Simonom. Ko je Ot prvi dan sedel za	veslo,	so mu šepnili: ta je veliko skusil. Galebji	A
galjotov na njej. Ko je Johan Ot prvi dan sedel na	veslo,	so mu šepnili: ta noče z galeje. Galebji Simon	A
bil del ladje, kot kakšna vrv ali deska, kot	veslo	ali kajuta, njen nepogrešljivi potnik, ki je	A
Galebjega Simona. Zvečer, ko so za hip odložil	veslo,	zjutraj, ko je vstajal nov dan večnosti, opoldne	A
les se je stisnil ob les in, ko je val pognal	veslo,	da ga niso več mogli krotiti, je zmečkalo kožo	A
Mislil je: Iz česa so sanje? Ali je sanja to	veslo,	ta ladja, ti ožgani hrbti vsenaokrog, ta tišina	A
bili napadalci pobiti, Numida je sam prijel za	veslo	in gnal šajko, v kateri je bilá Irena, proč	A
« zapove ostro Epafrodit. Numida je zgrabil	veslo	in pomagal močnemu sužnju. Šajka je letela kakor	A
zavihtel veselo kos širokega lesa, rabeč ga kot	veslo	‒ ostanek nekdanjega Hilbudijevega mostu, kakršnih	A
oči ter je čakala. Ko pa jo je udarilo težko	veslo	naravnost na gobec, tako da se je curkoma vlila	A
Ko so se približali, so ti in oni dvignili	veslo	in se z njim pehali v vodo. Sprva so se vsi	A
Sprva so se vsi držali prav dobro, naperjeno	veslo	se je odbijalo ob nastavljenem veslu, dregalo	A
luknjico, v katero je privezoval s stremenico	veslo,	kadar sta veslala oba s Kodrolasko.V plavalki	A
bil z njim. Kadar je on začel vihteti svoje	veslo,	ga nihče ni mogel dohiteti, tudi Ostrorogi Jelen	A
Je bil namreč že razločil, da udarja eno samo	veslo	zaporedno z vsako lopatico po enkrat.Čof, čof	A
večje nesreče. Ostrorogi Jelen je pograbil	veslo.	Naglo kakor še nikoli je njegov drevak drsel	A
»Ne!« Spet je prijela za	veslo.	Pa ni pomočila lopatic v vodo.	A
»Ne govori toliko.« Sedel je in zastavil	veslo:	»Odpeljiva!Ti vozi naprej!«	A
izmetal vodo iz njega, pripravil drogova in	veslo,	zvil in povezal obe mreži.Mladci so se gnetli	A
pristajnem mostu. Ko je Jelen sedel in prijel za	veslo,	je z vso mlado močjo odsunil drevak, da je zdrknil	A
ve, kaj se splete čez zimo. Roža je položila	veslo	prek drevaka.Nikamor več se ji ni mudilo.	A
Zbesnel je. Divje je pognal drevak, odvrgel	veslo	in zavihtel sulico, da prebode Karpa. Ta hip	A
stran 132 . / Ris je ročno pričel vihteti	veslo.	Drevaka sta pa obrnila tudi Ostrorogi in Jezerna	A
se glasno čudila. Risu je kar nevede zastalo	veslo.	»Poprimi, poprimi!« je opomnil Jelen mladca	A
Tudi Sinjeoka je morala tu pa tam prijeti za	veslo	ali drog.Seveda.	A
menila. »Glej, glej!« je dvignil Ostrorogi	veslo	in pokazal Risu, da je na obeh bregovih razhojen	A
Ostrorogi se ni mogel premagati. Prijel je še sam za	veslo.	Malo mora pogledali še v Dolgo dolino.	A
Nič bi se ne bil čudil, če bi Jelen dvignil	veslo	in udaril Urnega po glavi, da bi se zvalil v	A
Ostrorogega stresel mraz. Prijel je še on za	veslo.	In sta brzela po Dolgem potoku navzdol, kakor	A
Zanalašč se je včasih zadela s svojim v Jelenovo	veslo.	Govorila ni skoraj nič.	A
»Ostrorooogi ‒?« Urni je potegnil	veslo	iz vode: »Saj ga še doma ni bilo.« »Seveda ga	A
razumem, zakaj se huduješ náme.« Karp je položil	veslo	prek drevaka in se z obema rokama oprl obenj	A
kriplje mudi. Vstal je v drevaku, visoko dvignil	veslo	in glasno zaklical: »Brž, brž!Kar sapa da.«	A
www.omnibus.se/beseda) VSEBINA POSLEDNJE	VESLO	4 TEMNO JEZERO 23 SPOMLADNI VZNEMIRI 42 BOBROVA	A
ODLOMLJENA VEJA 294 . / . / stran 4 . / POSLEDNJE	VESLO	Zima je bila kratka in prizanesljiva.Pravega	A
kaj kdo počne na jezeru. Karp je odložil	veslo,	privezal drevak in prinesel po pristajnem mostu	A
odpravlja na dolgo pot. Kar naprej ogleduje	veslo,	če bo dovolj trdno.« Sinova in Jelša so prikimali	A
nihče pričakoval, je ukazujoče spregovoril: »	Veslo!	« Vsi so vstali.	A
je bil najurnejši. Prijel je pokonci stoječe	veslo	in ga položil očetu prek ležišča prav pod roke	A
Ravnali so previdno. Niti	veslo	ni padlo mrliču iz rok.So bili pač vajeni pehati	A
stran 62 . / drevaki. Tudi Jelen je prijel za	veslo.	Njegovemu obrazu nasproti je sedela Sinjeoka	A
je poskočil nazaj v drevak in spet prijel za	veslo:	»Se še spomniš, kako je bilo včasih težavno	A
ukažeš, gospodar?« »Nič.« Ostrorogi je položil	veslo	prek drevaka. »No, kar reci,« je prikimala Jezerna	A
pa otroci več ne rode.« Jelen je spet potopil	veslo	v vodo. »Hm!	A
Legel je vznak na dno drevaka.	Veslo	je položil po dolgem poleg sebe, da bi mu ne	A
njih pogovor, je mladec sedel in prijel spet za	veslo.	Brdo je ugašalo.	A
sredi obširne, brezotočne vodne planjave je	veslo	spet zastalo in poglavar, Ostrorogi Jelen, se	A
»Ha!« Ostrorogi je spet dvignil	veslo	iz vode: »Zorno Kalino vzamem s sabo na potovanje	A
Ne mudi se mu nikamor ne. Odložil je	veslo,	segel v torbo, spleteno iz ločja, ki mu jo je	A
ne smem obotavljati.« Ponirek je spet prijel	veslo	v roke in pognal drevak. Preden je prispel do	A
mogel več vzdržati. Odprl je oči in zagrabil za	veslo.	Preden je pa drevak obrnil, je še videl, da je	A
brega po Reki navzdol. Sam ni več prijel za	veslo.	Odbiral je samo drevesa in kazal Volku in Medvedu	A
jezeru. Ostrorogi je sedaj tudi sam prijel za	veslo,	pa je s svojim drevakom namenoma zaostal. In	A
veter mu je dražljivo pihal v obraz. Položil je	veslo	prek stranic drevaka in se spet zamislil. Presukani	A
Zorna je oddala otroka Roži, sama pa prijela za	veslo	in odrinila proti Brdu. Tiho je drsel drevak	A
zmirjen. Karp ga je, preden je prijel za poslednje	veslo,	celo zaprosil, naj pomaga voditi tudi njegov	A
proti rahlemu toku preliva. Krepko je vihtel	veslo	in drevak ni drsel kar nič bolj počasno kakor	A
zdi,« je pomislil Srnjak. Lipa pa je odložila	veslo	in visoko dvignila težkega zajca.Aha!	A
zabičal, naj molče in naj pazijo, da nobeno	veslo	ne bo čofotnilo ob vodo.Ko je še preskusil veter	A
vidi, se malo oddahne. Starica je potegnila	veslo	iz vode, ga položila vprek na stranice drevaka	A
starimi kostmi?« Ovca se je še niže sklonila nad	veslo	in zamežala.Vsa bela je ždela v drevaku, ki	A
opazil ni. Ždela je negibno, nizko sklonjena nad	veslo,	in se vsa stapljala s snežno belim obrežjem	A
neverna gleda za njim. Ko on stopa v gondolo in	veslo	v roko jemlje, zakliče ona: »Alberto!« »Zbogom	A
vanj, in kakor bi pozabil vsega, mirno drži	veslo	v roki. »Prijatelj, Sava bo naju vzela, veslajte	A
molče zrla predse, koncipist pa je položil	veslo	čez čolnova roba in pustil, da se je zibal čolnič	A
zabuhlega rdečega obraza?« In prvi ribič dvigne	veslo	iz vode in pomete skledico z zlatom raz svoj	A
Beživa, hitiva!« Drugi ribič potegne	veslo	iz vode in brsne bogato skledico daleč od sebe	A
bleda roka je vejala po zraku kakor zlomljeno	veslo.	»Takole je,« je govoril, »takole je, hahaha!	A
in na vodi je bila kot doma. Spretno sukajoč	veslo	je pri vsakem zavesljaju popravila smer, tako	A
pripovedovala). Posledica tega je bila, da jo je	veslo	z ročajem krepko sunilo v brado in jo navkljub	A
in dol, roke vlečejo in na novo nastavljajo	veslo,	glava pa se prosto premika v zaželeno smer in	B
obvezno usklajenem veslanju porazgubi skozi dolgo	veslo	v vodno maso; kjer je še tako kričeča histerija	B
Deesnoooo!« je zatulil Bruno, mi s sunkom potegnil	veslo	iz rok in zakopal v valove.Tik pred skalo smo	B
prineslo mrtvega.« se je zjezil Bruno. »Primi	veslo,	teslo!Pomagaj Paul, zagnali bomo motor!«	B
očmi, / z mrtvaško temnimi dlanmi."... / "In	veslo	težko tisoč let / in dolgo kot noči devet."	C
odrivajo, od ljudske pesmi ni ostalo nič, le ladja,	veslo,	jadro so besede, ki nas spomnijo nanjo.V zadnji	C
ritmom zagovorov Taufer približa ljudski pesmi: "	veslo	skoz sivo meglo jadro skoz siv veter / luč pod	C
zaprtimi očmi, / z mrtvaško temnimi dlanmi. In	veslo	težko tisoč let / in dolgo kot noči devet./	C
/ če zakolješ goloba ali otroka / zakoplješ	veslo	ne pozabiš več veslo skoz sivo meglo jadro	C
ali otroka / zakoplješ veslo ne pozabiš več	veslo	skoz sivo meglo jadro skoz siv veter / luč pod	C
je poljedelcu stesal ročico pluga in mornarju	veslo,	vojaku pa ščit v obrambo pred nevarnostmi, ki	C
eden od članov ob trčenju ob skalo izpustil	veslo	in ritem je šel po zlu. »Pozna se, da nam	D
Zagorjem in Trbovljami, do Radeč. Našli so	veslo,	bojo in vodno črpalko iz čolna ponesrečencev	D
ponedeljka, ko so akcijo prekinili. Našli so	veslo,	bojo in črpalko, fantov pa ne.V torek okrog	D
leti dosegel zenit kariere in bo prejkoslej	veslo	pospravil v kot.Še bolj pisano sestavljenko	D
na naslednjo najslabšo možnost: kaj če zlomim	veslo!	?Sem v tem primeru sposoben odplavati k bregu	D
Potem so se začele težave. Hočevarju se je	veslo	zataknilo ob dno reke, nato pa mu ga je potisnilo	D
veslal nekako brezvoljno. Če bi bolj poprijel za	veslo,	bi se lahko navzlic napaki uvrstil v najboljšo	D
tako veslači rečejo, kadar jim voda potegne	veslo	pod čoln) in sta potem na cilj priveslala celo	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani