veda (891)

se lahko vsaka smet. Ljubezen, to je edina	veda,	ki je predobro znana tudi tepcem.O ljubezni	A
Ne oživljajte mrtveca! prirodopis = duhovna	veda,	geografija = veda o človeku, politika =	A
prirodopis = duhovna veda, geografija =	veda	o človeku, politika = veda o razumu. Srce	A
geografija = veda o človeku, politika =	veda	o razumu. Srce, srce, srce.	A
Otrok pa je še živ in čvrst. Zdravniška	veda	predpisuje v takšnem primeru poseg, ki mu pravijo	A
- Literarna	veda,	je rekla, to ni nič. Rekel je, da bi rad	A
antropologija je . / . / stran 123 . / družbena	veda,	je vprašanje prihodnosti, je vprašanje ukrepov	A
zapeljivi igri gotovo za . / . / stran 144 . /	veda	silnega plimovanja v hlačah, ki jo obkrožajo	A
prikimal, ker je vedel da uradnikova zemljepisna	veda	ne sega preko Ogrske in njene ‚posestrime’ Hrvatske	A
on naročil, to bo treba izvršiti; inženirska	veda	bo dekla tega zatohlega in samosvojega človeka	A
kakor je bila skozinskoz praktična njegova	veda.	Toda sebičnež ni bil, ni hlepel po denarju bogate	A
tudi svojega patrona, se . / . / stran 89 . /	veda	so ga imeli!Toda mu ni bilo ime sveti Florijan	A
nič pod božjim nebom, zakaj moderna tehnika in	veda	in sploh kultura stoje, smelo trdim, na izrednem	A
Otrok je neumen, ne ve, kaj hoče. Moderna	veda	odločno brani, da bi novorojenčki kadili iz	A
juhi in je izjavil, da izmed ptičev, kar jih	veda	pozna, ima dve glavi edinole državni orel.No	A
malenkosti kršili najmoder . / . / stran 70 . / nejša	veda	in naravoslovni zakoni.Le v kotih kadunje je	A
krote pretrpi vse in vse premaga. Naravoslovna	veda	je hotela preizkusiti silo te ljubezni in je	A
trenutkih, da je kos bil črnila in peresa.	Veda	je bila presenečena. O tolikšni meri ljubezni	A
je privoščiti iz vsega srca, da mu je ginjena	veda	potem zopet nazaj prilepila odstrižene kose	A
Njih početje ni v skladu z javno dobrobitjo.	Veda	je neovržno dokazala, da vsebuje tobak jako	A
in potreben mnogega uka, ker tvoja dosedanja	veda	je zgolj neurejena zbirka odlomkov brez notranje	A
je padla z neba na zemljo, to je vaša sijajna	veda.	Preumili ste zakone prirodne in podjarmili toliko	A
človeške zadruge. Statistika, ta najnovejša	veda,	ki je dokazala čudovito vrednost tako v pojavih	A
slučajev kakor v činih proste človeške volje,	veda,	ki kakor pristna fotografija istinsko razkriva	A
matematično gotovih podatkov statistične vede. Ta	veda	nam kaže, da za izboljšanje človeštva ne potrebujemo	A
nesrečen? Anti nemara res nevednost oživlja in	veda	mori?...Sam s seboj popolnoma nezadovoljen, sem	A
sredomernost! Kam dovede neomejena spoznava in	veda	ter ogledovanje samega sebe v modroslovstvu	A
zaklada. Vestno sem preiskaval in ne vara me	veda	ali izkušnja.Preden umrem, bom vse te važne	A
nadprofesorja Najzeta Kinberja ni bilo nobena	veda	ampak neveda in umišljija.Zato je poskočil do	A
mojega telesa,« mu je rekla hladno. »Toda naša	veda	včasih lahko,« je zajecal presenečeni zdravnik	A
Pécuchet poglobila v keltsko arheologijo. Ta	veda	trdi, da so bili bogovi starih Galcev, naših	A
bolnišnice, in uveljavita se pravniška in zdravniška	veda,	zlasti če se jima svobodni z vnemo posvetijo	A
preučevanje založništva pri nas še nekaj časa ne bo ne	veda	in ne znanost.Znanosti v spisu ni -- čista publicist	B
	Veda	o poželenju Philip Roth: Profesor poželenja	B
znanstveni disciplini, vendar to nista. Fizika je	veda	o lastnostih in zgradbi snovi ter medsebojnih	B
dogajanja. Tako fizika kot metafizika, ena in druga	veda	znata razložiti, da se nobena stvar ne more	B
156020. Druga tema, s katero se ukvarja	veda	o zgodovinskih virih, je notranja zgradba Moskovskih	B
primerjalno jezikoslovje, primerjalna literarna	veda	ipd.) raje vztrajajo pri apriornih sodbah ‒	B
celoto. Filozofija pa bi bila bolj žalostna	veda,	če bi samo vpraševala, a ne bi dobivala odgovorov	B
pa ne zna povedati, kam smo namenjeni. Samo	veda,	ki bi vedela, kam smo namenjeni, kam je tudi	B
vsakdo, kakor ga tudi definira antropološka	veda,	postal vreden tega imena »homo sapiens«, moder	B
nadaljevanju izčrpno razložil, kaj je muzikološka	veda,	ter predložil študijski program, ki ga je svet	B
Wissen] dejansko in more biti prikazano le kot	veda	[znanost, Wissenschaft] ali kot sistem; dalje	C
pripovedujemo (tudi) "slabe stvari". Da je zgodovina	veda,	ki je utemeljena na znanstvenokritičnem odnosu	C
spoznavni redukcionizem ne more pristajati, saj je	veda,	ki si ne sme privoščiti nezanimanja za kar koli	C
eksperimentalna, temveč konkretistično-empirična	veda	- zanimajo jo časovno-prostorski "unikati"	C
čezmernosti postavlja etiki, ki je definirana kot	veda	o značaju, o oblikovanju značaja, o dinamiki	C
(postmabillonska) diplomatika, prvenstveno "	veda	o listinah", nujno morala ukvarjati tudi z ostalim	C
folklore vse bolj pereč. Nobena humanistična	veda,	ne etnologija ne zgodovina ne lingvistika ne	C
panogami, pač pa se z njo lahko uspešno ukvarja	veda,	ki je z današnjega vidika interdisciplinarna	C
umetnostnih panog, je potrebna tudi posebna sintetična	veda	o tej umetnosti, ki je v novejšem času vse bolj	C
delno zanjo upravičen termin folklora. Taka	veda	je folkloristika, ki na Slovenskem že izpolnjuje	C
faze. Nujna je zbirateljska faza, brez katere	veda	ne more, misliti pa je potrebno tudi na analize	C
strukturalne analize poetike itd. Brez tega	veda	ne more eksistirati.Priznati je torej treba	C
je folkloristika, dokler je le zbirateljska	veda,	le pomožna veda.Ni emancipirana in nima pravice	C
dokler je le zbirateljska veda, le pomožna	veda.	Ni emancipirana in nima pravice do samostojnosti	C
zbirateljstva do sinteze, drugače bo še naprej pomožna	veda	nas vseh ...Eksistenco teh ved moramo gojiti	C
Takole o tem razmišlja arheologija: "Vsaka	veda	v toku svojega notranjega razvoja pride do stopnje	C
neenakomeren razvoj slabí célo stroko. Vsaka	veda,	ki izgubi duhovno identiteto, se degenerira	C
podvrženi paradoksu sodobne znanosti: čim bolj se	veda	specializira, tem bolj mora poznati tudi sosednja	C
folkloristika kot empirična ali teoretična	veda?	Se pravi, ali govoriti o njej v splošnem diskurzivnem	C
obravnave je irelevantna. Tu je dodati, da literarna	veda	ne bo nikoli pravično ocenjevala slovstvene	C
nadvladala, bi jo vzela v svoj okvir literarna	veda.	Po gledanju etnologov je pri nas doslej le predmet	C
etnologije kot znanosti, torej kaj lahko etnološka	veda	na Slovenskem danes pove o slovenski kulturi	C
Odlično mesto pri tem ima prav znanost: "Vsaka	veda	je bolj ali manj mednarodna, zato je pri teoretičnih	C
zbirateljskem delu jasno in nedvoumno zapisal: "	Veda,	ki se s tem vsem, torej z narodnim blagom peča	C
folklorni dejavnosti ali folklornih skupinah.	Veda,	ki preučuje folkloro, se imenuje folkloristika	C
William Thoms izraz 'folk-lore', tj. ljudska	veda,	za dotedanji Popular Antiquity oziroma Popular	C
pripovedno izročilo drugače." Današnja literarna	veda	tudi priznava razmejitev med sabo in folkloristiko	C
besedil." Pri njem druga stran ni literarna	veda,	ampak etnologija. Zaradi morebitnih nesporazumov	C
ljudskemu oz. narodnemu pesništvu ... Literarna	veda	pa bo sledila predvsem literarizaciji folklorizmov	C
nemalokrat tudi treba uporabljati." "Vsaka	veda	je bolj ali manj mednarodna, zato je pri teoretičnih	C
razsojanja, ki jih po njegovem uporablja literarna	veda,	se sam odloča za morfološko: za vse literarne	C
Uvod Medtem ko sta slovenska literarna	veda	in etnologija v drugi polovici 20. stoletja	C
imata na razpolago jezikoslovna in literarna	veda,	najti pot od jezika k literaturi: metodično	C
folklornih žanrov veliko pozneje kot literarna	veda,	in še to praviloma z interdisciplinarnega vidika	C
imata na razpolago jezikoslovna in literarna	veda,	skuša Jollés sistematično združiti v eno pot	C
hotel in mogel ustrezno definirati, saj se je	veda	kot taka šele osamosvajala.V pisateljevih besedah	C
sakralnega, njim pa se pridružujeta tudi literarna	veda	in filozofija ob vprašanju nastanka literature	C
pripovedništva, je arheologija, kot specialna	veda,	katere primarni viri so materialni ostanki preteklosti	C
psihologija, sociologija, etnologija, literarna	veda)	do slovstvene folklore se zavzema za kompleksno	C
a v 5. stoletju je bil izjema, saj se je ta	veda	kot učni predmet do neke mere uveljavila šele	C
govorništva, ki je v 5. stoletju postalo samostojna	veda	in je pridobilo vidno mesto v izobraževanju	C
helenizma se je vzporedno razvijala kot samostojna	veda	tudi geografija, ki pa je med drugim vendarle	C
da je zgodovina najpomembnejša humanistična	veda,	tako rekoč podlaga za vsako dobro humanistično	C
svoje univerzalne odnose, zaradi katerih je	veda,	ki jih proučuje, lahko samo univerzalna znanost	C
namreč zatrjeval, da je zgodovina nenatančna	veda,	njen koncept vzročnosti pa pomanjkljiv, zato	C
kot so vsi, kar jih je izdelala zgodovinska	veda	‐ je past, v katero lahko zaide vsak opazovalec	C
vrnitev k politiki, pa zgodovina kot družbena	veda	postavlja trditev, da so posamezniki vedno povezani	C
kakršne koli lokalne omejenosti. Ker je vsaka	veda	umeščena v določen zgodovinski, politični, družbeni	C
1. Arheologija kot humanistična	veda	tako imenovanega nacionalnega pomena je igrala	C
tudi za narod. V tem smislu je arheologija	veda	nacionalnega pomena, saj nedvomno raziskuje	C
narodopisje ZRC SAZU. Folkloristika je nacionalna	veda,	saj je njen predmet v srži slovenske identitete	C
na primeru folkloristike, ki je tradicionalna	veda,	hkrati pa spremlja preobrazbo starega v novo	C
je podlaga humanističnim vedam vendarle tista	veda,	ki se ukvarja z obema klasičnima jezikoma in	C
strokovni članki), razmerje med njimi (vsaka	veda	ima svoje prioritete), primerljivost	C
je umetnostna zgodovina izrazito zgodovinska	veda,	ki raziskuje duhovno sfero naše preteklosti	C
univerz. Dopušča tudi, da ima lahko posamezna	veda	svoj sistem vrednotenja, svoje kriterije, svoj	C
znanstvena disciplina. Je uporabna znanost ali	veda,	ki gradi na spoznanjih cele vrste drugih znanosti	C
problemov in rešitev. Nastajajo teorije in z njimi	veda	ali znanost o določenem področju.Tako je nastajala	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani