ura (7.525)

GAŠPER Smo že. MATIČEK Koliko je	ura?	GAŠPER Enajst bo.	A
pozna: Vse je zastonj, zastonj se braniš; tvoja	ura	je prišla!Ven, le ven!	A
delajta! Moramo od hiše proč iti tako dolgo, da	ura	pride. GLAŽEK Jaz bom še malo dušo privezal	A
JANKO: Zdaj se pa sleci. VASILKA:	Ura	je štiri popoldne. JANKO: Ura je štiri popoldne	A
VASILKA: Ura je štiri popoldne. JANKO:	Ura	je štiri popoldne in meni stoji.Dobro veš, kaj	A
Počasi, utrujeno vstane. Najbrž je že pozna	ura	...Šel bom.	A
Jutro je, tam bi moral biti. Zdaj je	ura,	ko si jo plezalec ogleda. Nevarno nasprotnico	A
(Res je težak čas. Morda najtežja	ura	za stvar evangelija. Tridentinski koncil je	A
‒ Toda predolgo že zadržujem. Moja	ura	je odbila. KATARINA Saj se vam nikamor ne	A
ti rečem: pazi na Ferjanovo zemljo. Ko pride	ura,	plani, zgrabi in drži.In ta ura se bliža.	A
Ko pride ura, plani, zgrabi in drži. In ta	ura	se bliža.Navijam jo jaz.	A
zoprno vržen iz spanja): Koliko je pa sploh	ura?	Pol štirih?	A
Greva! ... Koliko je pa že	ura?	... Mati mila!	A
daljinca. ONA: Jaz grem spat, saj je že toliko	ura	...To se ne da več gledat ...	A
... spominjajta se teh besed, kadar bo dan in	ura	... jaz rečem, da bomo slavili zmago nadvse veličastno	A
peklú zapisana? - Le smej se, ampak pride	ura,	ko se ne boš smejal, in boš klical Boga in tudi	A
daleč, zdaj pa sem skoraj vesel, da je blizu ta	ura.	LOJZKA: Nocoj na Goličavo?	A
klicati. Zmerom je človek pripravljen, a ko pride	ura,	pride prezgodaj. GENI: Kadar boš delal dolgove	A
Poslušajte, gospod Dolinar. Vsakemu človeku pride	ura,	ko je zanj poslednji čas, da izgine.Če tega	A
sebi in drugim ljudem. Za Rudo je prišla tista	ura.	Ako bi vas prosil, storili bi bili najboljše	A
vaše hrepenenje in vaše trpljenje. Blizu je	ura	vstajenja in poveličanja, blizu je ura, ko se	A
Blizu je ura vstajenja in poveličanja, blizu je	ura,	ko se bo nagnila k tem ustnim roža čudotvorna	A
pozno v noči? MRVA: Blizu je deveta - moja	ura.	Ob devetih pojdem na pot.	A
Dajte mi roko vsi ...	Ura	je prišla; če bi bil ob zid priklenjen, ali	A
MRVA: Ob tej uri, Damjan? DAMJAN:	Ura	je ura!Kri je kakor smrt - ukaže, pa je treba	A
MRVA: Ob tej uri, Damjan? DAMJAN: Ura je	ura!	Kri je kakor smrt - ukaže, pa je treba ubogati	A
Odide v ozadje. MRVA: Tudi meni je	ura	bíla, poklicalo me je razločno, že je na okno	A
ali ti je dolgčas? JACINTA: O Peter, saj še	ura	ni odbila, o, saj še nisva keliha izpraznila	A
slana najlepši cvet na polju. - O prokleta ta	ura!	Jaz ubogi stari mož!	A
dan nesrečni! GROFICA CAPULET O nesrečna	ura!	CAPULET Smrt, ki mi jo je vzela, da izsili	A
GROFICA CAPULET O zlóčesti, sovražni, črni dan!	Ura	najžalostnejša, kar jih čas je videl v svojem	A
svoji krvi? . / . / stran 266 . / - Katera	ura	neusmiljena je to storíla?- Julija se drami	A
največji sum moritve strahovite, ker proti meni	ura	sta in kraj.Tukaj stojim, in tožim se in branim	A
rečem, vam vsem skupaj, da to ni moja poslednja	ura.	Varali ste se jako ...	A
RADO Ja. Pa botra mu bo pokazala, kako se	ura	navije. KOKALJ Gospodje.	A
FRIDRIH Ne spominjaj nje! Nesrečna je bila tista	ura,	ki je naju zvezala.Ona zame nima čuta, jaz ne	A
Izpred oči zdaj! Preden preteče	ura,	moraš biti na potu.Za spremstvo ti hočem jaz	A
Na grajskem stolpu baš deset hreščeč vojnikom	ura	znani, kar Vitovec, voditelj čet, ukaže tolpi	A
gane se ‒ mrlič. * Raz stolp brni polnočna	ura,	v dvoranah vlada noč in mir, šumi pod gradom	A
/ . / stran 56 . / Razstanek I. Glej,	ura	se bliža ‒ ločila se bova, in bogve kdaj vidiva	A
živel še do mraka ‒ sam ne veš. Da na steni	ura	zaprašena brez nehanja bije tika-taka ‒ sam	A
sam ne veš. Da te beli ženi približuje vsaka	ura,	dà, minuta vsaka ‒ sam ne veš. Kam zanese te	A
zdaj ti, in kje, oh kje pa jaz. Že pozna je	ura	pozvanjala, sva sladke sanje sanjala, Ljubljanica	A
sanje sanjala, Ljubljanica šumela, prehitro je	ura	hitela. Dušíco íma zdaj tvojo nebo, zemljíca	A
lahno vije in moje ranjeno drhti srce, in pozna	ura	v tihi noči bije in vedno še oči v tem� strmé	A
bodem suh, na cesti posteljo postlala. Srečna	ura	pitja, spanja, ura pozabitve, ah, prekmalu zopet	A
posteljo postlala. Srečna ura pitja, spanja,	ura	pozabitve, ah, prekmalu zopet pride prošenj	A
‒	Ura	bije, k oknu ni je, kaj sirota čém storít′!	A
domačije? Poslušaj, ljubi Vilhelm moj! enajst že	ura	bije.”‒	A
zahaja, se mrak približuje; že sedem odbila je	ura	in čez, ko jela ravnát′ se je Urška na ples	A
šampanjca so pili, veseli bili, odbila je	ura	polnočí. Bil godec zagodel je kotiljón, vsi	A
v Kanaan krdelo Juda; ak srečna pride, pride	ura	huda, zamišljen si v tó opravilo eno. Od déleč	A
njo ljubezen čista druži. Kak težka, bridka	ura	je slovesa! Stojé po licah jima kaplje vroče	A
Zemljo mirno mrak odeva, pozna bije v stolpih	ura.	Kaj oko ti gleda mračno?	A
ZGODILO SE JE VČERAJ ”Za tisoč ur le ena	ura.	“ Zgodilo se je včeraj -- védi Bog če	A
vzhodu mrak leži ‒ še v zvoniku temnem rezko bije	ura	polnoči. Že nikdar več Že nikdar več te, prosta	A
orla mladega samo tiho je krmila. In usodna	ura	je prišla, orel zrastel, odletel je; vedno više	A
orla mladega samo tiho je krmila. In usodna	ura	je prišla, orel zrastel, odletel je; vedno više	A
In meni in tebi gine mladost, Ne pride več	ura	zamujena; Izpijva ljubezni zadnjo sladkost,	A
turški paša, Kervavi v roki meč vihtí, Zdaj bije	ura	vaša! Pa ‒ čudo čudovito! glej!	A
tovariš. Oba sva človeka slabosti in kadar je	ura	trpljenja dvanajst, takrat še močneje začutiva	A
morju ... 43 Pa moj otec ... 44 Lastovica 46 Huda	ura	50 Fantič je na vojsko šel ... 51 Žalost 53 Slovo	A
šibico švrrrk ... !« . / . / stran 50 . / Huda	ura	(1914) Joj nam, joj: oblaki črni, svetli bliski	A
k nam gredó; rože v vrtu, žito v polju huda	ura	vzela bo. Joj nam, joj: v deželo našo huda vojna	A
Vanj en starejši stric togotno uperja prst.	Ura	je pol devetih. Ravno prav.	A
II.	Ura	je pol devetih.Ravno prav.	A
bo Lenny Cohen še odpikal svoje. Polnoč je	ura.	O ljubezni poje.	A
Čakam na enko pri hotelu Lev.	Ura	je pol devetih.Ravno prav.	A
In vedno nama rata. Sva kot	ura.	Vedno sva v predavalnici, kot se spodobi.	A
Ogenj je ugasnil.	Ura	mrmraje kazalce vrti, od dolgih večerov utrujena	A
reve in teže, na posteljo starček se uleže; a	ura	za uro beži, in sen mu ne stisne oči. In, glej	A
bori vnuk koraka čez grob borega očaka. In ko	ura	nam odbije, črna zemlja nas pokrije; kdo bo	A
je mrlič, nad Kolpo je udlaval ptič. Odbije	ura	polnoči, po starem gradu vse že spi, hči knezova	A
strani za vrbo je senca temnà. Pretekla je	ura	in druga za njo, že dan se je nagnil, je solnce	A
prehitim stoletja, vidim izvir ‒ sem budna?	Ura	brezčasja prešteva korake, veljake. Zaprašene	A
Nova umetnost: za človeka. Evropi prihaja	ura	smrti. Mazilite jo s H2S04.	A
Mazilite jo s H2S04.	Ura	žalosti. Zagrinjalo je odstrlo nov svet.	A
vznemirjate Kaj se vznemirjate? Ker se je pokvarila	ura?	Sonce zahaja.	A
Tagore. Čas je tam kakor v sinji krog uklet,	ura	ne kaže ne mesecev ne let, tiho razplavlja se	A
Rahlo pada mrzli dan. . / . / stran 177 . /	Ura	žalosti Stari svet umira v meni. Ura žalosti	A
Ura žalosti Stari svet umira v meni.	Ura	žalosti prihaja. V zlatem sijaju prihaja nova	A
vam moral dati! . / . / stran 107 . / Stolpna	ura	Bije stolpna ura, bije mračnotežke melodije	A
. / stran 107 . / Stolpna ura Bije stolpna	ura,	bije mračnotežke melodije.‒	A
prešlo, ničesar uzrlo ni oko. Bije stolpna	ura,	bije, vmes vihar besni in vije, vame težka misel	A
........................ 44 Da bi bila lepa	ura	...........................................	A
.................................... 156 Ko	ura	štir′ odbije ..............................	A
hopsasa! . / . / stran 45 . / Da bi bila lepa	ura	Da bi bila lepa ura, da bi s′jala svetla luna	A
45 . / Da bi bila lepa ura Da bi bila lepa	ura,	da bi s′jala svetla luna, da bi prišel moj fant	A
da bi prišel moj fant domov. Je že bila lepa	ura,	je že s′jala svetla luna, pa ni prišel moj fantič	A
so študentje ti. . / . / stran 157 . / KO	ura	štir′ odbije KO ura štir′ odbije se m′ srce	A
/ stran 157 . / KO ura štir′ odbije KO	ura	štir′ odbije se m′ srce veseli, moj fantič k	A
vzdigni, z roko migni, ak′ bojiš se govorit′!	Ura	bije, k oknu ni je, kaj sirota čem storit′?	A
pa te ljubim in bom te vsekdar, in zadnja ko	ura	odbila mi bo, pod tvojim obzorjem naj spava	A
sovražnik čez me, zdaj vidim, da se bliža mi zadnja	ura	že. Sonce že doli gre Sonce že doli gre, luna	A
Se ogenj Leta hitro je pogasil, zatne ga huda	ura,	noč senska. Zbudi se miljenček in gori vstane	A
je k njemu, božje, napotilo? Zatre ga huda	ura,	noč senska. Postreči moral bi, stopiti vštric	A
igri in čuvaš in gledaš, kako izgorevam. Ko se	ura	izteče ‒ ‒ pahljačasto nežnost pokličeš, da	A
pričel svoje delo; jaz sem pomagal. Bila je ena	ura,	ko še ni končal, tri krogle je izvlekel iz lobanje	A
jedel, če Bog da, a zdaj boš poslušen kakor	ura.	Zini, še bolj zini in drži usta tako odprta!	A
izpodbija izgovore, obljublja odškodnino... Deset je	ura,	ko se končno odpeljeta...Zadnji čas, da jo še	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani