nova beseda iz Slovenije
ko si hud name? In saj vse je le to, da te | udano | vprašam: zakaj si hud name, kaj sem ti storila | A |
irharje dvor zakričí, »Kaj? plemstvo, cesarju | udano, | Črníti se upate ví?!« Ne zméni za dvor se car | A |
»Nánj séde veličanstvo naj! | Udano | prósimo sedàj ...« | A |
Slovenci smo, kajpak, liriki. | Udano | prenašamo krivice in trpljenje, zapostavljanje | A |
Bere ...« »Bere ...« je pismonoša | udano | prikimal in zmignil z rameni, češ tu ni prav | A |
mogel več doseči s komolcem, pismonoša pa je | udano | prikimal. »Vidiš ...« se je počasi dramil | A |
je Bog neskončno usmiljen in pravičen in kako | udano | moramo prenašati vse, kar nam za dni tega življenja | A |
sedel v ječi obtožen kot njen morilec, molčal in | udano | prenašal, kar so metali nanj, ko je čutil, da | A |
negotovosti tresejo za življenje svojih dragih, zopet | udano | pograbi uradni nahrbtnik in jo mahne proti trgu | A |
stotnik Hvalibogovski. Prvi je obrnjen h generalu | udano | gledal na njegovi ustnici; kazalo se je, da | A |
Pri teh izvajanjih je pl. Merks neprestano in | udano | kimal z glavo; gledal je na svoj fini nožič | A |
vina. Iguman je govoril umiljeno, ponižno in | udano | ter jemal od njih brašna, a jaz ničesar nisem | A |
nam zdi, da priroda slepo uničuje in gradi, pa | udano | zremo na njeno delo.« »Vas že razumem, gospod | A |
konju in sam je popil čašo kave. Samojlo se je | udano | vrtel krog njega ter mu ponujal različne dobrote | A |
v vojski, pri ostrih patronah?« Adjutant je | udano | kimal generalu, zroč mu zvesto v oči. »Vojni | A |
bi jih na prvi pogled in služil jim veselo in | udano, | kakor mora služiti otrok svoji materi ...A z vsem | A |
zrasla, pa bi bila z ženo vesela oba.« Žena se je | udano | nasmehnila in stisnila dečka na prsi. Nekje | A |
8 [3.oktobra 1908] Če smé, Vas | udano | pozdravlja Ivan Cankar 9 | B |
egoist in bodi prepričana, da takó goreče in | udano, | kakor Te ljubim jaz, bi Te ne mogel ljubiti | B |
sem poznal Tebe, moja Anica mila? - Prosim Te | udano, | Ti srce moje, oprosti mi in verjemi, da Te ljubim | B |
vzdignil čašo in Vam bom napil. Vse povrsti vas | udano | pozdravlja Na Dunaju Ivan Cankar 22. XII. | B |
šestdeset soldov; povej mu, da naj še nekaj časa | udano | nosi breme svoje krute usode.Ali je napravil | B |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |