nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Lavoslavu Schwentnerju/Pisma II, poved v sobesedilu:
Kakó bi Ti moral pisati iskreno in ljubeznívo, kakó bi Ti moral z duhtečimi besedami polagati k nogam svojo zvesto ljubezen, - a v svoji sebičnosti ne storim ničesar tega; jaz mislim samo náse, na svojo žalost in na svojo srečo... A zaradi tega ne misli, Anica, da sem v resnici tak egoist in bodi prepričana, da takó goreče in udano, kakor Te ljubim jaz, bi Te ne mogel ljubiti nikdo drugi; bodi prepričana, da ostane moja ljubezen za večno takó zvesta in vroča, kakor je danes, - da se ne ohladí nikdar niti za trenotek in naj pride karkoli. Anica moja ljubezníva, kakó rad bi Te poljubil v tem trenotku na cvetoča Tvoja ustnica, kakó rad bi Ti položil roko krog vratú in pritisnil k sebi Tvoj smehljajoči obrazek.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani