trta (546)

dehtečega sladkó. Da bi bilà italijanska	trta	in jaz, ki nanj opiraš se, drevo. ti sad dajala	A
najljubšo izmed njih popiše: Okrog nje zelena	trta	je ovita; v nji kraljuje dolga veža kamenita	A
Med valovi imena mest in vasi, zvitih kakor	trta.	Druge knjige ni, spoznam, ko za seboj slišim	A
pridi se gret. Sonce gorko tukaj nam sije,	trta	ljubo gor se ovija, vince z gore greje srce	A
Bratec bod′ moj, pij ga z menoj!	Trta	rodi, trud pozabimo, vince blešči, Slovencem	A
mene veseli, oj, to me veseli. Tam polna se	trta	sosedi priklanja, že čriček veselo trgatev oznanja	A
pa bova kruhka papala, tidreja ... Če bo pa	trta	ratala, tidreja ... pa bova vinčka pupala, tidreja	A
Tomaž nevidno presadil na istrska tla in kakor	trta	srkal iz zemlje zdravilnega soka; zelo lahko	A
ta kotanja. Ta brajda je najbolj sončna in ta	trta	rodi najboljši teran.Tako, tako, moj kamen!	A
raslo nekoč. Ti brinje, borovci, česmin pa divja	trta	ste si delili to gmajno.In ne samo to gmajno	A
logov, iz tisočkrat zrahljane prsti je pognala	trta,	je pognala kri in Kraševec pije teran.	A
Vračam se skozi brajde in občutim, da je vsaka	trta	žila odvodnica matere zemlje in da je vse vino	A
»Nič?« je hušknil možakar. »Saj vam raste	trta	okoli in okoli,« je še pripomnil z užaljenim	A
počasi sesedel k mizi in se zastrmel skozi okno.	Trta,	ki se je zunaj spenjala po steni, je bila že	A
upognjene. Ob cesti so cvetele breskve in že	trta	je pognala za Velikonoč. Od Dolge njive	A
pojdiva k vinogradom, poglejva, ali dela vinska	trta	popke ali se njen cvet odpira in ali cveto margaranove	A
brezno, brezdno se zliva zlati rizling, vinska	trta	slovenska, da mu pred očmi zapleše od rodoljubja	A
Pomaknjena bi morala biti s ceste, globoko v vrt,	trta	na brajdah naj bi rasla pred njo. Nisem je razpoznal	A
vinogradniški lavi ni mogla uspevati kaka posebna	trta.	Toda nosila je na sebi nevsakdanji dar, dar spodkošen	A
Če Bog da, še ga bomo zdravi pili, da bi le	trta	spet rodila.Vinstvo je bilo že dolgo ničevo	A
Popred bo nas konec, preden vina.	Trta	rodi vsako jesen; pa če je starja, boljo kapljico	A
preprezal zimzelen, . / . / stran 110 . / divja	trta	in podobna rastlinska navlaka.Le kraj Oskove	A
zlatim perjem, kakor polje z rumeno pšenico in	trta	s sladkim grozdjem!«Pri zadnji besedi se ji	A
Nančo, ki je razkladala, kako se skoraj prične	trta	jokati; takrat bo navezala ob obrezane vršičke	A
potem ubiral strune? Mordà ti, ko je še srobotna	trta	prenežna za tvoje oslovske uhlje? Kdo bi redil	A
Daleč tam v jasnih žarkih stoji belo poslopje in	trta	se vije ob bleščečih oknih.Na cesti se je dvignil	A
Najlepše je obetal zelen. O	trta,	koliko lepih imen poznaš!Fig belic je bilo pognalo	A
sta bili razsipni, najlepše je obetal zelen. O	trta!	Koliko lepih imen poznaš!	A
Odgovôri mi tole: Ali rodi po šampanjskih goricah	trta,	in ali pijó na zemlji pametni ljudje še vedno	A
dodelil milost, da mu še po smrti rodi vinska	trta!	« Odprla so se zadnja vrata nebeška.	A
vsenaokoli sami carji, toda le v Francovem vrtu joče	trta	samó. poučno, če bi se smel udeležiti vaših	A
je veličastno drevo, okrog katerega se obvija	trta	moje duše proti večnim nebesom!Pri tem spominu	A
Njegov spomin! Okrog katerega se je kakor	trta	obvijala njena duša!Vse je bilo porušeno sedaj	A
»Kar ponuja ta, je le za silo kakor leskova	trta.	« Glumec je hvalil svoja imenitna zdravila, mežikal	A
V vinogradih je živo gibanje ‒ trgatev.	Trta,	s skrbjo, strahom in veselim upanjem pomladi	A
se rada naslanja nanj, kakor se šibka vinska	trta	oklepa trdnega, dobro v tleh stoječega kola	A
sami napravili, če mi ne, pa drugi; saj vinska	trta	nima grla, da bi sama vince žrla. Kaj boste	A
pak je do okna bila priplezala divja vinska	trta.	Na bližnjih orehih je že skovir svoj enoteri	A
katero krije z debelimi grozdi obložena vinska	trta,	in pred njo sloni nocoj ob trdni leseni ograji	A
pripeljal v druge kraje, kjer je tudi rasla vinska	trta.	Mož je pokušal nje sad, pa preveč pokušal, zmotil	A
človeško, toliko hvaljena, toliko prepevana vinska	trta	ni imela tukaj svojega doma.Ni čudo torej, da	A
velikanskega debla se je ovijala od tal do vrha vinska	trta.	Ta trta je bila debela kakor žrd, listje ji ni	A
se je ovijala od tal do vrha vinska trta. Ta	trta	je bila debela kakor žrd, listje ji ni nikdar	A
ker je za nje vse dobro. Vino, katero jim je	trta	rodila, je bilo zvečine tako kislo in prazno	A
vlačijo po teh gorah radi volkovi. Neko leto je	trta	obrodila posebno dobro, pastirji so dobivali	A
opletala z ene strani pernata vinika, z druge	trta	zelenega bršlina.Prav vsaka rastlina se pač	A
po tri goldinarje in še ceneje. Kadar rodi	trta,	so pa ljudje tudi vse bolj dobre volje, bolj	A
zunaj. Na koncu hiše se bo opletala vinska	trta,	da se ne bo zid nič videl.Naprej bom ogradila	A
komaj premikal, in začel je že omedlevati.	Trta,	ki je rasla v samotnem skalovju, je videla to	A
hlapcev, ki bi skrbeli po vseh vinskih deželah, da	trta	ne bi mogla roditi nikjer predobro in preobilno	A
priči mojega poroda, zeleni javor in cvetoča	trta,	usmilita se vsaj vidva nedolžne sirote, bodita	A
mogel še služiti s svojimi rokami.« Javor in	trta	sta uslišala milo prošnjo jokajoče matere in	A
in prijatelja.« . / . / stran 25 . / Vinska	trta	je dejala: »Jaz botra pa bom skrbela, da bo	A
To rekši, se berač poslovi in odide. Ta	trta	je bila vinska; ali naši dedje, ki je niso še	A
rahlo zemljo, kakor jo je poučil neznani tujec.	Trta	se je prijela in rodila obilo grozdja. Iz ene	A
trto in jo milo prosil, naj bi mu pomagala.	Trta	je dejala: »Ker imaš vame toliko zaupanja, bilo	A
in je prisegel vse tako, kakor mu je velela	trta.	Rešil si je s tem res življenje, ali nakopal	A
pa je rodila junaka, ki ves svet premaga? (	Trta,	vino.) ◆ Pod gorečim hribčkom studenec teče	A
iz zemlje prišla, sin pa v zemljo zakoplje? (	Trta	in vino, če se preveč pije.) ◆ Mati zakopana	A
oče obešen, sin po svetu hodi pa ljudi moti? (	Trta,	grozdje, vino.) ◆ Mati stoji, sin visi, vnuk	A
◆ Mati stoji, sin visi, vnuk pa teče? (	Trta,	grozdje, vino.) ◆ Če me ni, me želi, če me	A
bradavice, sinov sin pa roge in marsikoga pobode? (	Trta,	grozdje, vino.) ◆ Fant junak, starec za devet	A
ki ima troje oči, najboljše otroke rodi? (	Trta	rodi najboljše vino, ako se ji puste, kadar	A
oko: lepa ženska, lep konj in lep vinograd. ◆	Trta	iz pota poganja in grozdje na žuljih zori.	A
delajo tri reči: sadež, lapor in sonce (žlahtna	trta,	laporasta zemlja in kraj, ki ga obseva od jutra	A
ajnujnejša poljska dela.) . / . / stran 48 . / ◆	Trta	je svet sadež (zaradi vina v sv. zakramentu	A
svet sadež (zaradi vina v sv. zakramentu). ◆	Trta	rodi perje ‒ delo pa grozdje. ◆ Trta mora imeti	A
◆ Trta rodi perje ‒ delo pa grozdje. ◆	Trta	mora imeti eno oko več nego človek. ◆ Grunt	A
zakopana mati rodi dobre otroke. (Zagrobana	trta.	) ◆ Vinograd pravi: Primi se me, če ne, se bom	A
jalova gospodičina. (Tičina je jako žlahtna	trta,	ali na Dolenjskem ne rodi rada.) ◆ Lipina je	A
prava tovarišija. . / . / stran 68 . / ◆ Če	trta	obilo obrodi, se godi krčmarjem dobro, še bolje	A
stran 55 . / pozibavala ob oknih rdeča divja	trta	in pogledovala v sobo.V žarkih zahajajočega	A
nebeških rok edino zemsko dete božje, vinska	trta	in njen tajni in sveti cvet in sad. He, tista	A
pesmi »... život redi in pase, kjer nam vinska	trta	rase. Sladek je njen sad, vsak ga ima rad, gre	A
gori bi povedali v pesmi, kjer žlahtna vinska	trta	rase, o zlati vinski kaplji, ki daje žilam kri	A
pesmi » ... život redi in pase, kjer nam vinska	trta	rase. Sladek je njen sad, vsak ga ima rad, gre	A
gori bi povedali v pesmi, kjer žlahtna vinska	trta	rase, o zlati vinski kaplji, ki daje žilam kri	A
katerih so Harpi svoj čas pili šampanjec.	Trta	že dolgo ni več uspevala. »Na zdravje!« je slovesno	A
marmorja. Bil je veličastna stara stavba in	trta	se je ovijala okoli njegovih vitkih, visokih	A
Beluši so dobro obrodili.	Trta	je veliko obetala. Glede na to, kako	A
Potem, izžarjena kot znamenje iz teme, prva	trta,	ki so ji takoj sledile migotajoče začetne vrste	A
Vstanite, pojdimo odtod!« Jezus je prava vinska	trta	»Jaz sem prava vinska trta in moj	A
prava vinska trta #15 »Jaz sem prava vinska	trta	in moj Oče je vinogradnik. Vsako mladiko na	A
tudi vi ne, če ne ostanete v meni. *5 Jaz sem	trta,	vi mladike.Kdor živi v meni in jaz v njem, rodi	A
Ali more, moji bratje, smokva roditi olive ali	trta	smokve?Tako tudi slan studenec ne more dati	A
radostnega preživetja. Stari oljčni nasadi, vinska	trta,	sadno drevje, kraško in mediteransko cvetje	B
panterjem, ki čuva košaro oz. vazo; nad njo	trta	s pticami. 32 Tudi ta upodobitev povsem	B
kamen nad vhodom: panterja držita rog izobilja,	trta	simbolizira najbrž drevo življenja (mogoče 2	B
pesmih je tudi prizor z lipo na polju. Pšenica in	trta,	ki dajeta kruh in vino za Evharistijo, sta simbol	B
kraljestvo, npr. Jezus kot klas in kot vinska	trta;	zemeljsko življenje kot vinograd, ki nagradi	B
angelske glavice, monogrami. Pojavi se	trta	z grozdjem, zvončnice, pa tudi nagelj.Izpričan	B
cvetov, ki so zdaj, v poznem majniku, že odcveli,	trta	pa človeka prav zares razveseli šele jeseni	B
Škrlatno listje orjaških orehov je odpadlo in	trta,	ki se je vila po njih, je bila težka od zrelega	B
Toda pri triinšestdesetih letih? In ta njegova	trta	trpljenja!Poezija?	B
Pred izbruhom peronospore l. 1888 se je ponekod	trta	vzpenjala po javorjevih, pozneje tudi robidovnih	C
uspevajo zgodnja zelenjava, sadje in vinska	trta.	Nižavje se razprostira do obale Črnega morja	C
pravi, da naj bi bila tu zasajena prva vinska	trta	v Evropi.Praoče vinogradništva naj bi bil Tračan	C
pridi se gret. Sonce gorko tukaj nam sije, /	Trta	ljubo gor se ovija, / Vince z gore greje srce	C
/ Bratec bod' moj, pij ga z menoj!	Trta	rodi, trud pozabimo, / Vince blešči, Slovencem	C
10 Anton Martin Slomšek: VINSKA	TRTA	(Iz stare predelana)	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani