teci (269)

‒	Teci	in povej Matičku ‒ TONČEK Skozi to okno; saj	A
Pojdíte z mano! - Dečko, ná ta list, po mestu	teci,	išči mi gospode in dame, ki so tu napisani,	A
Da! Idi,	teci	in prosi ga, naj pride brž s svojo kraljevsko	A
Tako ga puščaš proč? O! FRIDRIH	Teci	za njim, če mu imaš še kaj tožiti. ELIZABETA	A
Usahni solza! Ali pa	teci!	Oh, oče, v grobu se sladko spi.	A
stran 190 . \/ Dekličino premišljevanje »	Teci,	teci, reka čez široko plan, skozi mračne lese	A
190 . \/ Dekličino premišljevanje »Teci,	teci,	reka čez široko plan, skozi mračne lese v širni	A
široko plan, skozi mračne lese v širni ocean.	Teci,	nesi šopek ob bregovih teh, ob vaseh in mestih	A
nesrečnika srdíto seka, muči svet. Torej	teci	vrelec in poglédi kje je mir; teci tjà	A
Torej teci vrelec in poglédi kje je mir;	teci	tjà po zemlji, poizvédi kje je mir.	A
‒	Teci,	ujemi sapico, jo za laske primi ...!«	A
»Aló, Evgenček! Hitro se obleci in	teci	po Martina, da napreže!Precej naj napreže!«	A
prahu, ki je brizgnil skoznje in jih pobelil. »	Teci	na gmajno,« je čez hip spravljivo rekel Aldo	A
povojne praznine, ki ga je tesnila dopoldne. »	Teci!	« je vzkliknila.Njena roka pa je bila med njima	A
se stuli, nato pa se spet požene. „Tak, ne	teci	naravnost!" mu začne prigovarjati misel.„Spomni	A
kako so vzvalovili krogi na motni vodi. „	Teci!	" mu še v isti sekundi udari na uho. „Teci!"	A
Teci!" mu še v isti sekundi udari na uho. „	Teci!	" Ta glas Dragiču ni samo znan, to je	A
Dragiča v hrbet kakor močna, toda dobra roka. „	Teci!	Teci!	A
„Teci!	Teci!	Teci!" mu šepeta na uho.	A
Teci!	Teci!	" mu šepeta na uho.Tako blizu mu šepeta, da čuti	A
Zdaj je treba bežati. „	Teci!	Teci!" priganja znani glas in s tem glasom prihaja	A
„Teci!	Teci!	" priganja znani glas in s tem glasom prihaja	A
skoraj tik pred seboj temno visoko jelševje. „	Teci!	" mu zdaj spet udari glas na uho. In	A
In zakaj stoji? „	Teci!	" zdaj zavpije glas čisto blizu in doneče.Zakričala	A
rokah težko, mokro rjuho iz domačega platna. „	Teci!	" zavpije še enkrat. „Teci!" si ukaže	A
„Teci!" zavpije še enkrat. „	Teci!	" si ukaže Dragič, ki je zdaj z vso dušo razumel	A
razpoko in potisnila kamen čez rob. »No, kar	teci!	« je rekla. »Srečno pot!« je zagrmel	A
hotela Trnarja o nečem prepričati. - No, pa	teci!	-se je naposled vdal.	A
je odprla vrata in mi zaklicala s stopnic: -	Teci	po Terezijo!Hitro!	A
tem trenutku spet zatuli sirena avtomobila. »	Teci!	« proseče zavpije Nančika in stegne roke proti	A
proti Dragiču, kakor bi ga hotela pahniti. »	Teci!	« Dragič plane mimo nje, skoči čez zid	A
Krogle zaprasketajo okrog njiju. »	Teci!	« vzklikne Drejc in ga začne potiskati od sebe	A
Niso te zadeli! ...« »	Teci!	...« zahrope Drejc. »Drejc! ...	A
Dolenjskem ...« se grenko nasmehne Drejc. »In zdaj	teci	...Brzostrelko ... vzemi ...	A
mogla verjeti. Bog plačaj, je šepnil Simon,	teci	zdaj, je šepnila Amalija, povej Katarini, je	A
šepnila Amalija, povej Katarini, je rekel Simon,	teci,	je zadihano rekla Amalija. Tekel je za hišami	A
jaz sem jo videla; ne govori, reče Amalija,	teci	raje, tečeta proti mestnim vratom, čez most	A
živi pravilno, . / . / stran 106 . / zjutraj	teci,	zvečer reci, vsaj enkrat ji reci.Enkrat samkrat	A
se je v dvorano: pusti jo, je vpila publika,	teci.	Odprl je oči in še zmeraj je čutil toplo	A
zvočno hitrostjo. Johan je siknil: Za mano,	teci.	Tekla sva skozi dolg hodnik, preskakovala razbito	A
glej, sivka hoče iti v škodo. Vzemi šibo in	teci	in obrni jo!Škoda se ne sme delati.	A
užaljena, ter se obrnila k odhodu. »V kuhinjo	teci,	piške peci ‒ Minkec!« je s sladkim glasom klical	A
milo proseč Vahov glas: »Po Kurji želodček	teci,	Lenka - po Kurji želodček teci!«Z Lazarjem sva	A
Kurji želodček teci, Lenka - po Kurji želodček	teci!	«Z Lazarjem sva razumela, da sva tu odveč in	A
»Vodo imamo, dobro, hladno vodo imamo.	Teci,	teci, Vorka, prinesi je korec gospodoma, s travnika	A
Vodo imamo, dobro, hladno vodo imamo. Teci,	teci,	Vorka, prinesi je korec gospodoma, s travnika	A
Pa ne pozabi! Le brž	teci	in pridi precej nazaj, pojdeš k Čelešniku; tam	A
Razbojnik Cefizelj je ukradel občinsko blagajno!	Teci	v zvonik, udari plat zvona!« Je policaj zaničljivo	A
da dela druščino in dviga promet. »Ančika,	teci	po mamo, reci, da bo nocoj tudi še noč!« je	A
Kdo me je ščuval zoper očeta, kaj? Kar	teci	na policijo in najprej sebe ovadi, da si napeljala	A
»Boljšega naj da! Hitro	teci	‒ in ne ubij!« Trčili so, Janez in Ančka prva	A
je povedal, kaj in kako je prebil noč. 𠆫rž	teci	domov, skliči vas in naroči, da pridejo možje	A
»Jožek, sam Bog te je prinesel.	Teci,	teci v planino po ljudi.Vidiš, bukev me je stisnila	A
»Jožek, sam Bog te je prinesel. Teci,	teci	v planino po ljudi.Vidiš, bukev me je stisnila	A
gledala z izbuljenimi očmi, nato je zajokala. »	Teci,	Štefa, teci, kar moreš, po Gašperja in še po	A
izbuljenimi očmi, nato je zajokala. »Teci, Štefa,	teci,	kar moreš, po Gašperja in še po teto in po Zaplaznikovo	A
Reci, da mi je grozno slabo.	Teci,	lepo te prosim.« Štefka ni nič pomislila	A
brez sape, »za božjo voljo, hitro po teto Mico!	Teci,	kolikor moreš!« Preplašena sestrica	A
Glej no, saj ga držiš v roki. Hitro	teci,	teta so že nejevoljni.« Brat ji ni odgovori	A
začelo dušiti in od takrat so brez zavesti ...« »	Teci,	teci Janez!« krikne Lovrek ves iz sebe in se	A
dušiti in od takrat so brez zavesti ...« »Teci,	teci	Janez!« krikne Lovrek ves iz sebe in se tudi	A
in tepel je z bičem, da ga je roka bolela. ”	Teci,	zdaj, kanalja, leti ... leti, izkušnjavec!Premotil	A
v škatlico in pojdi z njima nemudoma k židu,	teci,	kolikor moreš!Nazaj gredé nakupi in prinesi	A
Prva misel v presilnem zavzetju je bila: ”	Teci	k materi ... mati se bo sama razjokala ob tolikem	A
zavpila: ”Tak ne bodi neumno, deklè, pa ne	teci;	kako je neumno!“ Pogledala je jezno in je	A
je malo okrenil in je gledal nazaj. ”Zdaj	teci!	Dolgo ne bomo čakali!“	A
hitreje od konj, ki sta stopala široko in trdo. ”	Teci!	Teci!“ so klicali z voza in v Francki sami je	A
”Teci!	Teci!	“ so klicali z voza in v Francki sami je klicalo	A
klicalo z glasom polnim strahu in bolečine: ”	Teci,	Francka, teci, teci!“Noge so ji omahovale ter	A
glasom polnim strahu in bolečine: ”Teci, Francka,	teci,	teci!“Noge so ji omahovale ter se nerodno opletale	A
polnim strahu in bolečine: ”Teci, Francka, teci,	teci!	“Noge so ji omahovale ter se nerodno opletale	A
težki koraki, kričalo je zadaj in preklinjalo ... ”	Teci,	Francka, teci, teci!“-	A
kričalo je zadaj in preklinjalo ... ”Teci, Francka,	teci,	teci!“-	A
zadaj in preklinjalo ... ”Teci, Francka, teci,	teci!	“-	A
Zmedle so se ji misli, tekla je omahovaje. ”	Teci,	Francka, teci!“- Voz je drdral pred njo in na	A
ji misli, tekla je omahovaje. ”Teci, Francka,	teci!	“- Voz je drdral pred njo in na vozu so sedeli	A
so bile na vozu, so se hudobno smejale: ”No,	teci,	teci, teci zdaj!“ In Francka je tekla, poskakova	A
bile na vozu, so se hudobno smejale: ”No, teci,	teci,	teci zdaj!“ In Francka je tekla, poskakovala	A
vozu, so se hudobno smejale: ”No, teci, teci,	teci	zdaj!“ In Francka je tekla, poskakovala je	A
”Servus, umetnija!	Teci,	da ti pokažem idealista!“ V izbo je bil stopil	A
prav tako razcapana in umazana. ”Pojdi, Miha,	teci	po župana!“ Nato se je okrenil župnik proti	A
”Ne, ni ga plačal!“ ”	Teci,	Peter, teci, in plačaj bajok!“ Peter je tekel	A
”Ne, ni ga plačal!“ ”Teci, Peter,	teci,	in plačaj bajok!“ Peter je tekel in se je	A
Zvonit naj gre in maševal bom. Hiti,	teci,	reci, da sem doma!« »Gospod stric,« je odvrnila	A
Službo ti vem.	Teci	za vozom!« Tako je postal Antonio Locatelli	A
ustvarjena tako za gospôdo kakor za kmeta. Pri meni	teci	beseda, pri vas pa vino.Drugačnega kontrakta	A
stokal in se stiskal v kot! Zdaj pa le hitro	teci	po ledeniku navzdol k mamici svoji, ji zlezi	A
Do Polone zdrsni,« je brž poklical Matevžka, »	teci,	a spotoma se mi spet ne nacejaj, brž brž pozvej	A
Gospa Kordula reče: »	Teci	hitro dol in reci jim da jih lepo prosim, naj	A
jelenov. Nekdo pa je iz polnih prsi rjul: »	Teci!	Bij! Kolji!« Nastal je divji hrup.	A
vsi mladci. Udarni je v isti sapi še zarjul: »	Teci!	Bij! Kolji!« Zaškripalo je kolišče.	A
Zavoljo Marka. Hej! Kozek! Hej!	Teci!	- Teci! - Teeeci!« Rozalka se še ni oddahnila	A
Teci! -	Teci!	- Teeeci!« Rozalka se še ni oddahnila, ko so	A
Ata, kaj bo?« »Ne mudi časa in po Rozalko brž	teci.	«Podlipnik ni maral izdati, kako ga skrbi.	A
Ponkrèc se skloni čez starca. »Po gospoda	teci,	« reče hlapcu, »saj bo res umrl!« Bolt je zaklel	A
Ponkrec se skloni čez starca. »Po gospoda	teci,	« reče hlapcu, »saj bo res umrl!«Bolt je zaklel	A
ustraši, umakne se in zašepeta polglasno: »Beži in	teci!	Ako te tukaj najdejo, ubijejo tebe in mene.«	A
meni, poslednjemu Slovencu, morda poslednja.	Teci	mi ta požir v spomin na vse rojake, ki so daleč	A
Kaj stojiš pa gledaš? Pojdi,	teci,	leti!Morda je vendar še pomagati moči.	A
tecite, da ne bo prepozno!« »Precej pridem;	teci	pa povej jim, da naj bodo mirni.« In	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani