nova beseda iz Slovenije

svinčnik (730)


delo. Poskuša nekaj risati, pri tem se mu zlomi      svinčnik.      DEDAL: Lojze!   A
LOJZE: Dobro. Da si zapišem oslini      svinčnik      in piše: Šest svinčnikov. 666 je zlodjevo število  A
LOJZE: Prevzem. Oslini      svinčnik      in mu ga ponudi Šest.Šest.   A
spomnim. Potegne iz prsnega žepa kratek tintni      svinčnik      in prepognjen list papirja.Šest, šest, šest  A
moraš. . / . / stran 63 . / Dedal oslini      svinčnik      in piše. LOJZE: Tako, ja.  A
Tako, ja. Čudim pa se, da vsak najprej zahteva      svinčnik.     Ali pa knjige.  A
Anastazija ima odprto knjigo in pripravljen      svinčnik.      HABILIS: Nekam bledi ste danes zjutraj  A
in v prsih vzvalovilo morje. MILKA odloži      svinčnik,      gleda Klementa, zahihita se v pest. Zatem odločno  A
SIMON (previdno): Knjige, papir . . . tudi      svinčnik.      VOLODJA: Of course!   A
knjig injih vržeta na mizo, Volodja prinese      svinčnik,      na papir je pozabil.Pobobna po mizi in se priključi  A
se priključi kvartopircema. Simon vrti v roki      svinčnik,      potem vzame knjigo in spiha prah z nje.Lista  A
Tukaj lahko pišete svoj dnevnik. Simon zavrti      svinčnik.      DOKTOR: Sestra, priskrbite mu papir ali  A
Tu so, dragi. Ani, kje je      svinčnik?      Tu je, dragi.   A
mano moje lahke sandale, poletne hlače, kemični      svinčnik,      s katerim si na hitro zapišem ime predmeta,  A
rekli in kazali veliko črko »I«, ki jo je tintni      svinčnik      narisal sredi rdečega trikotnika.Italiener  A
rekel glas v grlu in glava je močno prikimala. »     Svinčnik?     « »Ggggg,« je zagrgralo iz njenega grla. »Ggggg  A
Ggggg.« On pa je vtaknil roke v žep in iskal      svinčnik.     Glasbenik brez svinčnika, je pomislil.  A
vendar ga ni. In ne bi ga hotel najti, ker bi      svinčnik      razveljavil kroženje njenih rok pred nemimi  A
In na tihem si želi, da bi ji neznanec dal      svinčnik.     A čez hip gre mimo njega zravnan in užaljen gospod  A
godrnja, baraba, ker je deklè nemo in samo išče      svinčnik,      da bi napisala mornarju ceno svojih kolkov.  A
Mislil je na Luciano. Zamenjal je      svinčnik.      Trenutek zatem je vzel paličico iz mehkega oglja  A
obale pod kraško steno. Zato je njegov mehki      svinčnik      urno polzel po tenkem papirju za osnutke.In  A
brez sleherne poezije, mrtve in tuje. Vzel je      svinčnik      in začel popravljati, a se je kmalu vdal obupu  A
ki je bil prišit na krilo, je vzela zvezek in      svinčnik,      sedla k mizi in začela zelo hitro pisati.   A
gosenico. In kakor se včasih zgodi, ko drži človek      svinčnik      tik pred očmi in strmi na oddaljen hrib, da  A
tik pred očmi in strmi na oddaljen hrib, da se      svinčnik      kar naenkrat odmakne in zrase v ogromen steber  A
je imel v naročju dva obliča, žago, mizarski      svinčnik      in kos smolnate klobase žvečilnega tobaka.Odprl  A
ne boš durak, ko boš dorasel! ... Na, kupi si      svinčnik,      ampak ne cedel ...« »Ne, nikdar več mu  A
naglo osvoboditev vse Primorske in Trsta!« Vzame      svinčnik      in se spet skloni nad zemljevid.»Štab korpusa  A
ne boš durak, ko boš dorasel! ... Na, kupi si      svinčnik,      ampak ne cedel ...« »Ne, nikdar več mu  A
energija telesa in uma usmerjena v ta kemični      svinčnik.     Komolec je dvignjen nad klopjo, cela roka bi  A
svojega zavoženega življenja, je vstala, vrgla      svinčnik      po mizi, da je votlo zažvenketalo, in z odločnimi  A
skoraj roteče, »prosim te, pojdi tja -- imaš      svinčnik?      -- na St.Mark's Place No.5, stanovanje 4, vzemi  A
odprta mapa z risbami. Čez vso belo površino      svinčnik      vleče tresočo črto, konica odskakuje od papirja  A
roka privleče na dan drobiž, glavnik, kemični      svinčnik,      ključe, zlomljeno cigareto, tobačni prah, robec  A
prebedel lep kos noči, zbral vsa poročila, zgrizel      svinčnik      in nazadnje napisal naslov, ki je naslednji  A
bolj bedasto se ji je zdelo, ko je rekel, da ga      svinčnik,      ki ga zmeraj drži pred usti na fotografijah  A
zmeraj poiskal, ne moje oči, pač pa moj kemični      svinčnik.     Zakaj ne pišeš? je rekel otožno, kadar je svinčnik  A
Zakaj ne pišeš? je rekel otožno, kadar je      svinčnik      miroval.To so važne stvari.   A
pogledom poiskal, ne moje oči, pač pa moj kemični      svinčnik.     Zakaj ne pišeš? je rekel otožno, kadar je svinčnik  A
Zakaj ne pišeš? je rekel otožno, kadar je      svinčnik      miroval.To so važne stvari.   A
vselej predse, nikoli v dvorano, predse na      svinčnik,      papirje, mapo in penkalo.Roke sežejo h glavi  A
zato se je široko nasmejal. Dal jim je papir in      svinčnik,      naj zapišejo vse potrebno.Na vrhu lista je zapisal  A
popoldne se je vsedel k pisanju. Dolgo je grizel      svinčnik      in razmišljal, kaj bi pisal.Resnice ni maral  A
je ženska odprla beležko in oslinila tintni      svinčnik.     Za vse nas ‒ in zagotovo ne samo za nas ‒ je  A
delavnici, je z nožičem ošilil kratki leseni      svinčnik,      nato pa je jel na robu starega časopisa zapisovati  A
lepo, saj se mi bodo smejali!? je spet prijel      svinčnik      in je začel končno seštevati. Lepec, ki se je  A
podobe. Proti koncu drvijo leskovka, steklenica,      svinčnik,      telefonski drog, medtem ko bi bilo isto trditi  A
trditi o potoku, roži in hodniku že vprašljivo.      Svinčnik      drvi proti koncu, to že, do tega ga lahko prisiliš  A
razprostrl listino pred sebe, vzel višnjevordeči      svinčnik,      čital vnovič ter podčrtaval markantne točke  A
v levico ukaz vohunske pisarne, v desnico pa      svinčnik,      je stopil tesno h konfidentu in, brodeč s svinčnikom  A
njegovem licu, razgrnil je neke listine, oslinil      svinčnik      in pokimal.»Tu je prva etapa mojega ogleda.  A
in da sestavlja ogledni zapisnik. Oslinil je      svinčnik      in zapisal: Gospodin Frarijo.Nekaj časa je strmo  A
Moj tukajšnji ogled je končan.« Vtaknil je      svinčnik      in listino v usnjeno torbico, ki mu je visela  A
fesi. Imel sem odprte oči in ušesa, v rokah      svinčnik,      nisem bil skop z vprašanji, a gospoda je bila  A
četrtinko ‒ kar ga popade pesniški zanos, zgrabi      svinčnik,      zgrabi papir, že je zagledala beli dan nova  A
radostno pritrdile priče. Dr. Piš je dvignil svoj      svinčnik      in svečano izjavil: »Prosim, gospod sodnik,  A
vojne. »Kaj ne, ko bo konec vojne, mi boš kupil      svinčnik?     « in ko bo konec vojne, ji bo treba kupiti piškot  A
je odtrgal košček ovojnega papirja, oslinil      svinčnik      in napisal novo naredbo.»Bom pa še onega tovariša  A
vzel knjigo in z njo udarjal ob mizo, vzel      svinčnik      in ga trdo zopet položil nazaj in pero prav  A
nikakor ne. Imel je divje kodre, oslinil je      svinčnik      in mi ga nenadoma nastavil na prsi, češ šestdesetletnico  A
neizprosni poklic žene na lice mesta, da se mu      svinčnik      prepriča na lastne oči, ali je res.Potem pa  A
ali karkoli. . / . / stran 323 . / Mene pa      svinčnik      in beležnica silita na letovanje in grem z njima  A
letovanje in grem z njima jaz, da narekujem,      svinčnik      piše, beležnica pa je iz jako potrpežljivega  A
‒ Pa je zadnjič naneslo, da je nas tri,      svinčnik,      beležnico in mene, pot pripeljala v Kurjo Poljano  A
en otrok pokakal.« Pa smo sklenili mi trije,      svinčnik,      beležnica in jaz, Kurje Poljane in njenih neumnosti  A
je pomagano žrtvi, umirajoči od gladu, če je      svinčnik      postave zapisal mene?Zapisati bi bil moral nebogljen  A
grmovje in žlico je izgubil pri tej priliki in      svinčnik.     Taborišče pa se je izpremenilo v blatno jezero  A
Celo postregel mi je rad. Če sem odložil      svinčnik,      ga je naglo pobral, obletel z njim v kljunčku  A
presodil, ko mu je roka sama od sebe izpustila      svinčnik;      glavo je uprl na komolec, številke v knjigi  A
je vprašala Angela in nastavila dobro ošiljen      svinčnik      na list svojega blokca. Pisala je spretno in  A
arabskih pravljicah, po polnoči pa je vzel papir in      svinčnik      ter narisal svoj grad.In spravil je Šeherezado  A
trde oklepale razpela. Poiskal sem papir in      svinčnik,      da bi risal njen obraz, kakor je bil tih in  A
svetlobi sveče. Papir je bil slab, čisto gladek,      svinčnik      pa je bil pretrd.Vendar se mi zdi še zdaj, da  A
resnico ne more več za njimi. Kadar je vzel v roko      svinčnik,      da bi risal, spoznal je, da ne napravi drugega  A
vendar lahko vsak človek ve. Papir vzamem in      svinčnik,      nato napravim sličico: strešica, črta, strešica  A
Ali jaz pravim, kaj nesreča!      Svinčnik      v roko vzemi in računi.Koliko je ta tvoja deklica  A
samotnih urah še njega popadla slabost, da je      svinčnik      v roke vzel in koval pesmi, ki so baje bile  A
potem potegne izpod pazduhe košček papirja in      svinčnik      ter nadaljuje: »Dovolita, da vama pokažem svoje  A
in krčevito stiskal v levici papir, v desnici      svinčnik,      in zazdelo se mu je, da starčka prevzema neka  A
mogočne prirode, je najprimerneje, da v roke vzame      svinčnik      in beležnico, kakor nam to kažejo vedno ravnodušni  A
ali štiri stare merice, je izvlekel papir in      svinčnik      ter je pisal in pisal, dokler je bilo kaj praznega  A
kdaj še prej, je počrčkal cele štiri strani.      Svinčnik      pa mu je tekel, kakor bi plesal; tako urno ni  A
toliko novega, da sem moral imeti pri sebi vedno      svinčnik      in papir, da si zabeležim, kar me je zanimalo  A
je podprl z levo roko glavo, vzel v desnico      svinčnik      in pričel čečkati po papirju.Mimo njega in vanj  A
Župnikova, da!« je rekel tiho kaplan, odložil      svinčnik,      podprl z desnico glavo, iztegnil levico z dolgimi  A
rdečo in debelo glavo, v desnici drži dolg rdeč      svinčnik      in čita rokopis.Profesor strmi vanj in po trepalnica  A
nenadoma privzdignil desno roko, uprl rdeči      svinčnik      v rokopis in ‒ profesor se je naglo dvignil  A
ni bilo opaziti. Urednik je zopet dvignil      svinčnik      in ga mahoma zapičil v rokopis.Profesor se je  A
list, pa zopet nepričakovano zabodel svoj rdeči      svinčnik      v rokopis.V drugo je napravil iz vejice piko  A
te bo rajše imelo, v božjem imenu ti dam še      svinčnik      in pero in rožnat papir, pa še rožico ti dam  A
šalim ali mislim resno. Potem se je zagledal v      svinčnik,      ki ga je vrtel v rokah. »Ne boste vendar rekli  A
poročil in beležnico z zapiski, vzeti v roke      svinčnik      in se delati, da delam. Žalostno, ampak tako  A
Obdajnik, obdajnik,« je ponovil, našel kemični      svinčnik      in si zapisal.»Zanimivo.  A
je rekel Franček in z mize vzel beležko in      svinčnik.      »Kako nerodno,« sem posmehljivo rekla, »menedžer  A
sem ... .« Franček je prijel kamero, ji iztrgal      svinčnik      in beležko, jo prav nesramno potrepljal po zadnji  A
Na nekem drugem izpitu je nastavil kandidatu      svinčnik      na prsi in dejal: »Povejte mi, gospod kandidat  A
Spomnite se požara v Iroquoisu!« Peary je vzel      svinčnik      in pripisal: »Ne pljuvajte!Spomnite se poplave  A
mislim več siveti zaradi tujih trapastih buč. Moj      svinčnik      bo izgovarjal moje misli.To moram storiti.   A
ognjišče, če ne gori več. Namesto cunj vlačiš      svinčnik.     Namesto krožnikov papir.  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA