svetina (902)

kako so kmetje moje domovine v slast prebirali	Svetina.	(**)Komaj so dobili knjižico v vas, in brž se	A
suknarije s svojo gospo, dasi je bil žlahtnega rodu.	Svetina	so vsi radi imeli. Vesel je živel Svetin	A
morali iti na vojsko. To je zadelo tudi Franceta	Svetina.	Sama hiša ga ni varovala pred vojaščino, ni bilo	A
zapustilo. Imel sem ljubega prijatelja, Pavla	Svetina	po imenu, on mi je vsak dan prinesel jesti,	A
vpričo peka zapisala, da hoče trgovec fanta	Svetina	preskrbeti do smrti.Zatorej vpraša gospod:	A
ne dam. Glejte ga, ravno tale je!« in pokaže	Svetina.	Francoz prijazno pogleda Svetina, rekoč	A
in pokaže Svetina. Francoz prijazno pogleda	Svetina,	rekoč: »Ali bi pa ti ne hotel iti z menoj čez	A
je še bolj silil in prosil, da naj mu pusti	Svetina.	Svetin tudi sam prosi, naj ga pusti po svetu	A
hvalite!« Potem pelje gospodar svojega ljubega	Svetina	k Francozu v sobo in mu ga izroči s temi besedami	A
daleč v velikih kupčijah zapleten, ni hotel	Svetina	precej v trgovino dejati, ampak ga je dal v	A
Teodor je imel zavoljo svoje neizmerne kupčije	Svetina	grozno rad.Vendar se je skušeni mož že večkrat	A
naroči, da naj si prizadeva svojega tovariša	Svetina	zapeljati v krivico.Tovariš skusi, nagovarja	A
zapeljati v krivico. Tovariš skusi, nagovarja	Svetina,	naj deli z njim denarje, za katere je ogoljufal	A
deset pravičnih uje.« Ker pa tovariš ne neha	Svetina	motiti in ga h krivicam zapeljevati, gre Svetin	A
noben človek ne bo slišal.« Teodor pelje zdaj	Svetina	v svojo pisarnico in mu pravi: »Zdaj govori	A
muzika in pijača. K tem norčijam so tovariši	Svetina	velikokrat vabili in priganjali, ker so mu rekli	A
prinesel. Vsi kolikor jih je bilo pri hiši, so	Svetina	čislali in upoštevali; tudi sosedje in vsi,	A
ni ga veselja na svetu brez grenkobe. Zraven	Svetina,	kateri se je srečnega mislil, se je kmalu skrivaj	A
Kristina rada vidita. Zdaj je Ludvik videl, kako	Svetina	vsi spoštujejo, videl je, da ga imajo radi gospod	A
bilo meč v srce, nevoščljiv je bil, torej je	Svetina	ravno tako grdo gledal kakor Kajn svojega brata	A
spravil, toda ni bilo mogoče. Ko pa je Teodor	Svetina	za velikega služabnika storil, se je Ludviku	A
všeč. Ludvik si je večkrat prizadeval, da bi	Svetina	pri gospodarju v zamero spravil, in je rekel	A
Nikoli ne boš pomanjkanja trpel.	Svetina	pa ne morem od hiše dati, ker mi je, kakor veš	A
ko za Kristino. Vse si je prizadeval, da bi	Svetina	od hiše spravil; in ker pri gospodarju ni nič	A
hiši kaj nerodnega govorili. Prosim te, da	Svetina	od hiše spraviš.« »Ljuba moja žena!	A
in grozno sovražno srce. Glejte, kar ste vi	Svetina	za prvega služabnika naredili, ga ne more videti	A
je, ker ga imate vi radi. Posebno nekaj časa	Svetina	strašno sovraži, kar me je videl pogovarjati	A
besedam verjame? Kristina, pojdi in pokliči	Svetina!	« Svetin pride hitro, se prikloni in	A
« Teodor pokliče Ludvika in mu reče vpričo	Svetina:	»Ludvik, od mladosti te imam in pri meni boš	A
in išče, ni je najti. Vpraša Ludvika, vpraša	Svetina,	kje bi bili cekini, pa nobeden nič ne ve.Stari	A
Vsi so se prestrašili in užalostili ker so	Svetina	radi imeli in šteli za zvestega.Žandarmi so	A
»Sodite me, kakor hočete, nedolžen sem.«	Svetina	so v ječi ostro držali, pa ni bil tak kakor	A
menoj.« Taka srčna molitev in nedolžno srce je	Svetina	trdnega storilo, da je hudo ječo voljno trpel	A
zdihovali, vsem se je smilil. Žandarmi odpeljejo	Svetina	nazaj v ječo.Tri dni je imel odloga, da se k	A
Teodorova hči Kristina je šla k smrti obsojenega	Svetina	obiskat in ga je s solzami v očeh prosila, naj	A
gospoda izmed števila tistih sodnikov, ki so	Svetina	obsodili.Lepo sta ga pogovarjala, da naj si	A
trpi, trpljenje k večji sreči teknilo. Gospodje	Svetina	zbudijo in mu oznanijo, da je njegova smrt odložena	A
samo jaz, nihče drug, in pustite nedolžnega	Svetina.	Grda nevoščljivost me je zapeljala, velike kazni	A
spravil, je sam tako povedal: »Sovraštvo do	Svetina	se je v mojem srcu že davno kuhalo, nevoščljivost	A
dovolite mi vsaj toliko, preden umrjem, da	Svetina	še enkrat vidim in ga za odpuščanje prosim.	A
vklenjenega, pred dvema mesecema k smrti obsojenega	Svetina.	Vsi gledalci so bili veseli in so večkrat zavpili	A
sodnik vstane in reče: »Glejte nedolžnega Janeza	Svetina!	Nedolžnost se je nad njim pokazala; pravi hudodelnik	A
častjo v hišo njegovega dobrotnika.« Preden	Svetina	odpeljejo, prosi Ludvik Bodin, da bi z njim	A
Ločila sta se in oba jokala.	Svetina	so s častjo v kočiji odpeljali v hišo njegovega	A
glava odsekana. Stari Teodor pa je izbral	Svetina,	da bi mu povrnil tolike bridkosti, ki jih je	A
cesarski podložniki so bili spuščeni na dom;	Svetina	je pa gospodar vedno pregovarjal, naj še ostane	A
REŠI SVOJEGA GENERALA Še tisti mesec, ko so	Svetina	vzeli v vojake, je moral iti z drugimi vred	A
vojakov izbral za svojega služabnika ali strežeta	Svetina;	zelo všeč mu je bil.Bog je tako naklonil in	A
in generalu tako misel dal, da si je izvolil	Svetina,	ker je Svetin vedno Boga prosil, da bi se mu	A
in moli, da naju Bog pri življenju ohrani.«	Svetina	je to zelo veselilo, da je dobil tako dobrega	A
vzel s seboj kakor svojega zvestega služabnika	Svetina.	Sedeta vsak na svojega konja in jezdarita ob	A
in ga denejo v čoln; zraven njega privežejo	Svetina	in tako oba vkup čez vodo prepeljejo.	A
imeli in še veliko skrbneje so ga varovali.	Svetina	pa so precej razvezali; bilo mu je tudi dovoljeno	A
General je hotel zdaj le teči in je vlekel	Svetina	za sabo.Svetin mu pa reče:	A
prišli z dolgimi drogovi, da so generala in	Svetina	iz vode izvlekli.Velik in strm breg je bil tam	A
nevarnostih prišel nazaj k svojim, in prosil, naj	Svetina	za toliko skrbi in srčnost obdaruje.	A
takega strahu in trpljenja počije in ozdravi. Za	Svetina	je poslal cesar zlat križec, katerega naj nosi	A
morali hitro domov odpeljati. Svojega zvestega	Svetina	je pustil pri svojih konjih in pri drugem blagu	A
bil moj varuh.« III FRANCETA	SVETINA	NA MORJU UJAMEJO IN V AFRIKO ODPELJEJO	A
človek; bolnike pa so vse v morje pometali.	Svetina	je kupil neki k videzu mogočen gospodar.	A
v drugem, daljnem kraju z dobičkom prodajat.	Svetina	so pahnili med že kupljene sužnje na dno barke	A
srečnejše življenje.« IV FRANCETA	SVETINA	ODPELJEJO V AMERIKO IN PRODAJO	A
Novega Jorka je bil lep, velik vrt. Vprašal je	Svetina,	potem ko ga je kupil, ali zna kaj vrt obdelovati	A
kar je Svetin dobro razumel. Prideta bliže	Svetina	in ogledujeta rože, ki so bile lepo oskrbovane	A
da vas le še živih vidim.« Gospod pogleda	Svetina,	po sužnje slabo oblečenega in od žalosti vsega	A
posebnega povedati.« Nato gospodar hitro pokliče	Svetina	in mu ukaže iti h generalu, sam gre stran.	A
poslavljat in prosi, da bi mu izpustil vrtnarja	Svetina.	Gospodar reče:	A
General mu precej odšteje sto tolarjev in pokliče	Svetina,	da mu pove, da je zdaj odkupljen in da pojde	A
življenje. Preden gresta, pokliče gospodar	Svetina	in mu reče: »Glej, sto tolarjev sem zate dobil	A
mu je zvesti Svetin življenje otel. Zato so	Svetina	vsi svatje spoštovali in tudi na njegovo zdravje	A
pravnih norm bi (lahko) kaj hitro odgnal sam	Svetina	- z odstopom od kandidature, z vztrajanjem pri	B
Pavček, Grafenauer, Snoj, Novak, Šalamun, Zajc,	Svetina.	.. nekaj prijateljev in znancev, tudi Josip Osti	B
zvem, da je bil v Gornji Radgoni ubit Janez	Svetina,	poznavalec in prevajalec Sri Aurobinda, pred	B
življenja. Če bi padel edini, ki ga poznam, Janez	Svetina,	ki je še pred nekaj meseci sedel tukaj z nama	B
varnostne službe, ki se je predstavil kot Erno (	Svetina)	, in dejal, da to stanovanje kot celoto potrebuje	B
razredu gimnazije, ko me je katehet doktor Ivan	Svetina	zaradi neke majhne nerednosti avtoritativno	B
1839 in 14. junija 1840 po Reki vodil Jakob	Svetina	in prodrl 120 m daleč (Savnik, 1968). L. 1851	C
eden od njih je bil tudi njena provokacija (Ivo	Svetina	v manifestu Ročni praznik leta 1968). Seveda	C
folklorno dramo velja še bolj, kar pesnik Ivo	Svetina	misli o gledališču, češ da je to "prostor, kjer	C
Rezultati raziskave, ki jo je opravila dr. Marta	Svetina,	za prebivalce Šaleške doline niso skrb zbujajoči	D
Skiny: Öri 16 (2:4), Kerec 5 (1:2), Horvat 12,	Svetina	5, Glišič 13 (5:7). ADD Ilirija: Tirak 10	D
Mate (0:2), Kerec 3 (1:2), Horvat 18 (8:10),	Svetina	9, Pušenjak 3, Glišič 2 (0:2). Kot je bilo	D
Fefer 6, Mate 2, Kerec 11 (1:2), Horvat 2,	Svetina	11, Pušenjak 4 (2:2), Glišič 11 (2:2). Igrad	D
1:3), Fujs 7 (1:1), Seljak, Kolman 4, Lubej,	Svetina	12, Oblak 14 (2:2), Krznarič 15 (2:4); trener	D
mesto tudi po glasovih občinstva. S. Pe. Ivo	Svetina	o dramski poetiki Slovensko društvo za primerjaln	D
cikla avtorskih poetik. Pesnik in dramatik Ivo	Svetina	bo govoril o svoji dramski poetiki, predavanje	D
Irena Fujs, Nataša Radulovič, Živa Zajec, Mira	Svetina,	Alma Pehadžič, Nana Rahelič, Katja Kadak, Nataša	D
Kastelic, Matjaž Kmecl, Grytzko Mascioni, Ivo	Svetina,	Boris A. Novak, Prešernova družba, Ljubljana	D
Taras Kermauner, Manca Košir, Marjan Rožanc, Ivo	Svetina	in Dane Zajc).Potem pa je januarja 1982 končno	D
je še dodal, da kaže pohvaliti branilko Miro	Svetina	in 194 centimetrov visoko Sandro Iršič, Anji	D
Naravoslovnotehniška fakulteta Marta	Svetina	je postala doktorica znanosti z disertacijo	D
Danijel Božič, Mario Steffe, dr. Janko Kos, Ivo	Svetina,	Črtomir Frelih, Miran Zupanič, Blaž Peršin,	D
S ceste v drevo	Svetina	nad Štorami - Sedemnajstletni Mirko Z. se je	D
potopiti v jezero, z njo se poigrava tudi Tone	Svetina	v romanu Ukana.Tako ni čudno, da je »židovsko	D
Alenka Sottler; [iz angleščine prevedla Peter	Svetina	in Janja Majcen (Spanec)]. - Ljubljana: Mladinska	D
v Literaturi objavljajta Veno Taufer in Ivo	Svetina,	prozo Dušan Merc in Špela Stres.Na svetu sem	D
drugimi prispevki predstavljen v »bloku« NR. Ivo	Svetina	objavlja še esej Sanje in Lao Zi, Milček Komelj	D
Rozman, Avgusta Smolej, Viktor Smolej, Peter	Svetina,	Alenka Šalej, Zdenka Škerlj Jerman in študenti	D
Skiny: Öri 25 (5:10), Kerec 4, Horvat 12 (4:7),	Svetina	15 (1:2), Pušenjak 2, Glišič 11. Mlade gostje	D
Orban 2, Öri 3 (1:1), Kerec 9, Horvat 10 (0:1),	Svetina	4 (1:3). Lek Ježica: Markovič 10, Pezdirec	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani