nova beseda
iz Slovenije
Josip Vidmar: Obrazi, poved v sobesedilu:
Čudna igra vsevednega pred samim seboj s svojo drugo osebo, ki je nisem mogel nikoli ne sprejeti ne razumeti, ker pač nimam sposobnosti za tiste vrste vero, ki je o sebi izjavila: credo, quia absurdum - verujem, ker je nesmiselno. Te misli so me že zgodaj povsem odvrnile od vere in spominjam se doživljaja v sedmem razredu gimnazije, ko me je katehet doktor Ivan Svetina zaradi neke majhne nerednosti avtoritativno in grozeče vprašal, ali mislim izpolnjevati dolžnosti, ki mi jih nalaga pripadnost katoliški cerkvi. Ker mi ni bilo do nesmiselnih prizorov, sem mu odgovoril nekako izmikajoče, češ, že, že.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani