svetel (884)

ona uživaško treska okrog sebe, angelsko udari	svetel,	nasmejan otroški glasek, pomešan z Njegovim	A
je pahnil v to hišo? Velik je svet, glasen in	svetel.	NOVLJAN: Zakaj si ti ostal?	A
- In lepa je ta ženska. BENVOLIO	Svetel	cilj zadene se najprej. ROMEO Slabo zadeli	A
. stran 261 . \/ Francetu Prešernu Kot	svetel	kerub duša tvoja sred višin hitela v daljo nevtolažena	A
vode, jaz pa denarce imam svetle. Mesec tak	svetel	ni, kot so denarci ti, hej, Peregrina bi vstala	A
vseh jo ljubim jaz. Bele gore so, domovi,	svetel,	bel je njih nakras, bele roke ima dekle, ki	A
bom kakor tulipan saj kdor ljubi, je neskončno	svetel,	tih in vdan. Pobožam ga, kadar grem mimo njega	A
stran 8 . / Bolest No, pridi, tam je ples in	svetel	smeh in ona je poslala povabilo, oko nje črno	A
mislil, da bom oficir, svetlo sabljo nosil in pa	svetel	gvir. Zdaj sem pa pastir, v štal′c je moj kvartir	A
lep večer Nocoj je prav lep večer, jutri bo	svetel	dan. Fantje se zbirajo, v Laško marširajo.	A
mora kaznovati zaradi upornosti. Bil je že	svetel	dan, ko so me zbudili; bila je glavna »vizita	A
je svetovna vihra. Na Pocutove mi je ostal	svetel	spomin, z njim upanje, da je v naših ljudeh	A
stopala so jo mlela, da je mesečina razpadala v	svetel	prah.Fantje so molčali in gozd je molčal; neslišno	A
Tudi svetlo zrno razposajenosti je v njem. Tudi	svetel	prašek radosti.Hkrati pa drobna senca očitanja	A
in licih. Tedaj on zastruži z dlanjo, da ji	svetel	snop spenjene vode zalije obraz.Ona se smeje	A
roke je zdaj sledil začuden vzklik, zdaj spet	svetel	pogled, ki je šel kakor sončni žarek skozi dežne	A
naenkrat odločila, njen glas pa je že imel skoraj	svetel	prizvok. »Ne boš!«	A
maščevalo nad mano. Potem je bil pomol ves	svetel	od mesečine pred našo vežo.Jaz pa sem tekla	A
kolovoza je rasel visok javor. Bil je res lep in	svetel,	lep in svetel kakor dekle.Počasi je stopila	A
visok javor. Bil je res lep in svetel, lep in	svetel	kakor dekle.Počasi je stopila k njemu in se	A
In bil je tako gladek in bel še v senci tako	svetel,	kakor bi neko posebno sončece sijalo nanj.Res	A
sončece sijalo nanj. Res lep perilnik, domač,	svetel	in čist, in krepak kakor kmečki dekliški smeh	A
Tako daleč je, daleč tam na dnu, a kako je	svetel	in živ!Prav res je živ!	A
stopil k oknu in pogledal po drevoredu. Bil je še	svetel,	a prazen. »Pa je le bila Javorka!« je	A
Vlekla se je v neskončnost in prah na njej je bil	svetel	in pekoč.Zašla je med kamnolome; bližali so	A
do takrat ni vedel, da je nosil v svojem srcu	svetel	novec.Tiščal ga je med potnimi prsti kakor otrok	A
Ko se je Žef zbudil, je zora prehajala že v	svetel	dan.Pretegnil se je na ležišču, se nakremžil	A
se ne da nič več izpremeniti. Morda bo lep,	svetel	dan takrat, ko bo umirala.Hiša ne bo zaradi	A
široki ječarjevi dlani in bil začuda velik in	svetel	v svojem spominu.Priklical mi je v misli mučne	A
. / Tisti pomladni dan je bil lep,	svetel	in zveneč, kakor iz čistega srebra ulit.	A
Tisti pomladni dan je bil torej resnično lep,	svetel	in zveneč, kakor iz čistega srebra ulit.	A
- ga bo zdramil njen glas, ki bi bil rad	svetel	in poln, a bo zvenel zamolklo in votlo.Zdrznil	A
/ Ko sem se drugič zbudil, je bil	svetel	dan. Zunaj je hrabro sonce že premagalo	A
velikega srca. O, bil je tako lep pomladni dan,	svetel	in zveneč, kakor iz čistega srebra ulit.	A
luč poleg sebe, da se je na stropu risal širok	svetel	krog, in sedel.Potem je odprl svoj kovček in	A
je veliko več. Oblečena je bila zelo slabo:	svetel	poleten plašč, bele zapackane čevlje, na glavi	A
mojim glasom, ki pa je bil zdaj bodrilen in	svetel:	»Če snameš klopotec, ne bo umrla! ...	A
vsa vas mirna. Nad dolino je široko razgrnjen	svetel	poletni dan, ki se nikamor ne premakne, kakor	A
ki ga zdaj Pavel Vatovic ne more poimenovati.	Svetel,	to bi že rekel, da je, s temnimi madeži vmes	A
spreminjali obraz, zdaj je bil obsijan, ves	svetel,	hip zatem obsenčen, ves temen.Za hip predolgo	A
Nekoliko omotičen od piva se je pomikal skozi	svetel	in prijazen dan, skozi ulice in majhne trge	A
Svet je močvirnat in teman. Dan je	svetel	in ravan.Glasovi zasledovalcev, glasovi krokarjev	A
komolce. Z glavo stisnjeno med ramena je gledal v	svetel	prostor, v žarnico, ki se je bleščala pod stropom	A
vžigalico in nekaj trenutkov kot uročen zrl v	svetel	in brezdimni plamenček.Spodaj so bili tiho kot	A
mu je, da njihov plamen ni bil še nikdar tako	svetel.	Pred oltarjem sta se ustavila.	A
nobenega skrivališča, kako bel je bil dan, kako	svetel,	kako radodarne so bile šipe to jutro, kako sam	A
premagala tesnobo. Marsikak prikrit pogled in	svetel	smehljaj je letel od okna, kjer sva stala z	A
obupati!« Ganljivo je bilo videti, kako je	svetel	žarek upanja preletel lice gospodu F. »Toda	A
zapovedanih praznikih nosi, ako ni deževno, lep	svetel	cilinder in v levi roki po dolgem zganjeno rokavico	A
v strop, kjer je od majhne svetilke trepetal	svetel	kolobar.Topa, uničena in strta je ležala z enim	A
orošene oči so zagledale pred sabo velik, megleno	svetel	kolobar; Lojze ni videla. ki-duk-1583	A
pod gričem. . / . / stran 21 . / Kakor bi	svetel	plamen švignil in hitro ugasnil.Iztok se vzpne	A
so se oglasili trdi koraki, iz teme je udaril	svetel	meč in po vrtu se je razleglo z glasom zapovedujočega	A
bil na to pripravljen. Obe četi sta se zlili v	svetel	pas, ki je nastavil široke, v oklepe zavite	A
ležala tiho in zrla v strop, kjer je trepetal	svetel	kolobar od zasenčene luči. Od spodaj	A
Ko sem stala na cesti, sem se začudila, tako	svetel,	tako dobrodejen je bil poletni dan zunaj.	A
sta bila na pogled zelo različna. Prvi je bil	svetel,	velik in suh, dolgega in bolnega obraza, drugi	A
je z bliskovito hitrostjo preletel nočno nebo	svetel	utrinek, v čigar slepečem žaru je za nekaj hipov	A
ponižno skrivala med drevjem. Večer je bil	svetel,	kakor da lije izpod neba nevidna luč na sanjajočo	A
mudilo do noči! Stavim, da je na Vrhniki še	svetel	večer in da se na Bregu še sprehaja gospoda	A
gromek, hripav smeh se je razlegal po izbi ...	Svetel	dan je že bil, ko se je Hana prebudila; njena	A
tisto žensko in robec si odvezala, da bi ji dala	svetel	tolar za sirotca?“ Vsa osupla ga je pogledala	A
bičem in s škorpijoni!“ Še je segla, kakor	svetel	trenoten blisk, pamet v njegove misli. ”Saj	A
mislil v svojem srcu: ”Prišel bo dan nekoč, ves	svetel	izza gore -- vas pa se ne bo vzdramila, nikoli	A
sladkosti oznanjujoča pesem. Peter se je ozrl -	svetel	dan je že bil.Urno je vstal, oblekel se je ter	A
dolgi, gosposki suknji; njegov obraz je bil	svetel,	kakor žarka belaluč je sijala iz njega.Stopil	A
oblečen človek, v čisto novi salonski suknji,	svetel	cilinder v roki; približal se je vzglavju in	A
Kmalu je bil njen obraz še bolj rdeč in še bolj	svetel,	oči pa so gledale kakor dvoje ubogih, neumnih	A
ko se vzdrami, zagleda igrače, vidi, da je	svetel	dan ter se zasmeje.Junaški vitezi in milooke	A
in strahotno, kakor da je priletel skozi okno	svetel	nož.Bil je jok, tenak, cvileč, milosti proseč	A
v denarnico, prijel je s palcem in kazalcem	svetel	srebrn goldinar ter ga spustil počasi na materino	A
ob prihodu se dvigne iz enega teh voz visok,	svetel	cilinder na črnobradati glavi in v tistem hipu	A
cilinder! To je vendar cilinder, tako čist,	svetel,	popolnoma moderen, da sem videl še malo podobnih	A
je tresla. Stopil je na cesto, zunaj je bil	svetel	dan.Samo neprijazni tujci so prihajali naproti	A
svetilko, in šiva; globoko kloni glava, obraz je	svetel	in rdeč od luči.Zasmilili so se ji vsi, tudi	A
Obrnila se je proti sobi, obraz ji je bil	svetel	in rdeč, kakor da bi bili ostali sončni žarki	A
v rokah in v laseh, bele, rdeče, modre rože,	svetel	bel smehljaj na licih, v očeh, zvonek, velikonočno	A
prazniško, kakor je pač v izbah, kjer ležé bolniki.	Svetel	dan je bil.Spočetka sem se čudil, da ležim ob	A
glejte, tja drži!“ Pokazal je proti nebu -	svetel	lok je bil tam razpet, topeč se v razbeljenem	A
se mu ne bleščalo? Kakor da bi v vsakem bil	svetel	cekin!Le eno samo da bi imel, da bi bilo čisto	A
prav na koncu hodnika se je tresel na steni	svetel	trak; prihajal je najbrž iz razpoke v durih	A
kakor angel pred paradižem. Res je angel lep in	svetel	in češčenja vreden ... toda zagradil je pot do	A
bela, pozdravljajoča roka v njegovo srce kakor	svetel	meč; izpustil je odejo, planil je iz postelje	A
sanjalo o grozi in žalosti -- pa si odprla oči in	svetel	dan se ti je zasmejal v obraz!“ Težki koraki	A
nekoliko rejen, kar se mu jako poda; obraz,	svetel	in veder, razodeva zadovoljnost in veselo zaupanje	A
gladko počesani, pod tilnikom spleteni v droben,	svetel	klopčič.Vso pot ni izpregovorila besede in je	A
zazibal škripaje veliki zvon na fari. To je še	svetel	dan in daleč je še do večera ... Srce pa ni	A
Ljubezen, v bridkosti pomlajena, je vzplamtela v	svetel	plamen ... Ob tistem času je romal učitelj	A
malokdaj se po nerodnosti odgrne zastor, da plane	svetel	žarek na ulico ter ugasne plah v tej neprijazni	A
stran 106 . / Pesem, mladost, upanje - kakor	svetel	plamen je planilo do neba.Več ni bilo nagubanih	A
mašo; dolga črna suknja mu je segala do kolen,	svetel	klobuk je imel na glavi.Še bolj napet in svetal	A
Lojze, in kadar se boš prespal in kadar bo	svetel	dan, se bova pogovarjala nadalje ...O vsem bova	A
Sedel sem v mračni kmetiški krčmi.	Svetel	dan je bil zunaj, ali ta svetloba se mi je zdela	A
”Ná še ti!“ In dal mi je	svetel	groš, čisto nov. Do tiste ure še nikoli nisem	A
stran 22 . / ”Dali so mi groš, čisto nov,	svetel	groš.Pa vam ga nisem prinesel, še povedati vam	A
pravila nekdaj stara mati. In nad njimi se dviga	svetel	prestol, v takem blesku, da ni mogoče razločevati	A
zasenčili vse čelo do obrvi, in od slamnika	svetel	trak, svetla pentlja na vrat; lahke bluze, svetle	A
in bíje ob duri s pestmi in z glavo: zunaj je	svetel	dan ... Če je zunaj svetel dan, ali če je noč	A
z glavo: zunaj je svetel dan ... Če je zunaj	svetel	dan, ali če je noč, in če je celica tesna in	A
bolnemu otroku ... Ko sem bil zunaj in je bil	svetel	dan, me je obšla nenadoma globoka bojazen.Brez	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani