nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Simon je vprašal, kje bi mogel kupiti konja, zdravega in podkovanega, povedali so mu, kje: pri konjedercu na robu mesta, tam zmeraj ostane kakšna žival od vojsk in procesij, ki se vlečejo skozi mesto, izgubljena ali bolna, oni jo pozdravijo in prodajo ali paodrejo in prodajo v drugačni obliki. Nekoliko omotičen od piva se je pomikal skozi svetel in prijazen dan, skozi ulice in majhne trge, kjer so trgovci v času kosila zapirali svoje trgovine, kjer so branjevke pospravljale svoje vozove, da bi se odpravile nazaj v bližnje vasi. Spodaj ob reki so težaki pred usnjarno zlagali z vozov smrdljive kože odrtih živali, pomislil je, da so med njimi nemara tudi konjske, še včeraj so oklepale čvrsta telesa haflingerjev, ki so vlekli topove, belih lepotcev, ki so nosili lajtnante, generale ali celo kakšnega feldmaršala, ali rjavcev, ki so vlekli škofovo kočijo, zdaj so samo še kože, mlahave, ležeče na bregu pred usnjarno, smrdeče na toplem opoldanskem
soncu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani