nova beseda iz Slovenije

strmo (2.447)


leti preko skal in snežišč. Rob stene, gladke,      strmo      viseče proti temnemu prepadu. Tišina.  A
prostoru in umakne pogled pred Zasledovalcem, ki ga      strmo      opazuje izza svojih košev.Bolničarja prineseta  A
Simon gre na sredo dvorane. Volodja in doktor se      strmo      gledata. SIMON (govori in z nogo, na kateri  A
dolgo ne more živeti samo od čaja. Jožef      strmo      gleda predse. FRANC spet nežneje, opogumljaj  A
za cilj pa ga je ukanil. Pokazal je hromcu      strmo      pot: ná, hodi! - bergle pa mu ni dal...Kako lepo  A
popótnik si trúdno stopnjó se vléže na tráto pod      strmo      goró; nad glávo gavrán mu še vpíje popótnik  A
4 . \/ Kratkost življenja našega je dolga.      Strmo      pobočje. Šija Svilene trav  A
ali na kopje. Njegovi gledajo me iz prisoj      strmo      navzdol, kot da gre za nadstropje in za čuvarje  A
začel se je težavni del, ko smo se vzpenjali      strmo      navzgor proti Zelenici.Jaz sem bil po dveurnem  A
se svetijo tračnice Openskega tramvaja, ki se      strmo      vzpenjajo navkreber in peljejo naravnost v nebesa  A
Tračnice.      Strmo      se vzpenjajo po rebri navzgor, sonce odseva  A
kdo razčisti svoje dvome tu, v gorah?« »Nad      strmo      samoto globin?Ne,« je rekel Srečko.   A
Spustil sem se po travnatem pasu, ki s paštna      strmo      pada k ograji iz bodeče žice.Tukaj, na koščku  A
Edinstven prizor in edinstven občutek.      Strmo      skalovje nad bleskom safirnega morja in nad  A
pašten. Ozke terase so podobne terasam, ki se      strmo      vzdigujejo po tržaškem bregu od morja do roba  A
polovico visokega valja je izrezala poševna,      strmo      padajoča vijuga, ki se ob vznožju zaokroži proti  A
pravi in stopi na sredo kamnitega klanca, ki se      strmo      vzpenja. »Ni mogoče!«  A
roke po podu, medtem ko je glava zmeraj enako      strmo      zrla predse.In Maks je vedel, da jetnik ne čaka  A
vrste postrojijo po terasah, ki so vsekane v      strmo      pobočje.Piramide teras sredi planin; na vsaki  A
zidom, pod neverjetno visokim zidom, ker klanec      strmo      pada v širok ovinek, in niže in niže se spušča  A
298 . \/ Kakor fantovski zbor v rebri nad      strmo      obalo iz kraškega apnenca.A te besede vendar  A
bila tiha in samotna, na levo se je vzdigovala      strmo      do prvega predora.Tam so se začenjali kilometri  A
Zeleni in sočni breg pa se je nad kotanjo      strmo,      skoraj navpično dvigal. Zavoljo nizkih oblakov  A
v skalovitem predelu jezera. Tam so se čeri      strmo      vzdigovale nad avtomobilsko cesto, ki kmalu  A
nizko spodaj na jezerski gladini. Cesta je zdaj      strmo      padala navzdol proti naselju, ki je čepelo pod  A
obraz, a vendar se je zdelo, da se je zazrla v      strmo      skalovje nad cesto.Bila je kakor zasanjana.  A
Parnik se je zdaj približeval naselju pod      strmo      steno in s tovarniškim dimnikom na sredi.Tam  A
samotna kmetija.« Desno pobočje je bilo bolj      strmo.     Tam so bili vinogradi vse do vrha podolgovatega  A
je znašel na trdem kolovozu, ki se je precej      strmo      vzpenjal navkreber.Krenil je po njem.   A
Temnikar je stal na melišču pod Robmi. Stal je nad      strmo      in gladko belo sipino nepremično kakor črna  A
klanec, ob klancu hiše, za hišami pa je že bilo      strmo      pobočje. »Moj bog, kje so pa njive?  A
razmočena in močvirnata. Sicer pa je pobočje še bolj      strmo      kakor sem mislil." Dragič se požene  A
in gledam v peneče se valove Soče, gledam v      strmo      navpično steno Triglava.Zrem v ta čudovit planinski  A
samotne kmetije. Potem je pobočje bilo že bolj      strmo.     Tam so bile lepe, gladke senožeti.  A
potem teman smrekov gozd, ki se je bolj in bolj      strmo      dvigal više in više, dokler ni obstal pred velikanskimi  A
izginja dedovo delo. Sam se je bil zaril v to      strmo      pobočje.Vse zime, leto za letom, je sekal grmovje  A
zanergala teta, ko smo se ustavili na robu, ki je      strmo      padal v mračno Zatesno. Kadetka se je  A
popotnik in polagoma premika oči, ki so dotlej      strmo      zrle skozi zgornja okna na avtobusu, skozi tista  A
se pregibala v zapestju? Oprostite, reče in      strmo      gleda pri zgornjih linicah ven, po hrbtu pa  A
naokrog. Frančišek in Pavel Vatovic pa gledata      strmo      stran, da ju ne bi ujele v svoj krog pijanske  A
tkalca sanj in človeških usod, oči gledajo      strmo      vanj, pogled pa gre skozi njegovo hahljavo obličje  A
Kolovoz se je spet zarinil v gozd in se potlej      strmo      zagrizel v breg.Zdaj je bilo pod nogami blatno  A
pot spustila poprek po pobočju, vendar precej      strmo.      Žival se je plašila in upirala, da jo je moral  A
se je pobočje med redkimi drevesi in kamenjem      strmo      spuščalo navzdol, vzpetina na desni pa je bila  A
travi, v nekakšni soteski, ki se je na straneh      strmo      dvigovala.Spodaj je slišal šumljanje potočka  A
Stavba je bila zažrta v hrib. Navzgor se je      strmo      vzpenjalo.Z roko je potipal noter.  A
/ . / stran 70 . / Ta zrak, ti prehodi,      strmo      naprej in se ti zenice razmaknejo in gledaš  A
naprej in se ti zenice razmaknejo in gledaš      strmo      in črno iz beline oči.Pride od takrat, ko pogledaš  A
njemu jebao majku? Črnuh je stal za njim in      strmo      gledal, njegov brat pa je bil miren, eno roko  A
To je še huje. Še bolj      strmo      gor in še bolj samo od sebe. Pri nas moraš vedeti  A
lesenih stopnicah, ki so med ozkimi hodniki vodile      strmo      navzgor.Nasičeno je bilo z gostim vonjem z ulice  A
zob ali česa drugega. Oči so gledale topo in      strmo.     Nos je bil velik.   A
telo nagnjeno, mahedrave roke, oči zagotovo      strmo      navzdol.Počasi se je sklonil, kakor bi si hotel  A
Voda v zalivu je bila topla, obala pa se je      strmo      spuščala v globino.Sprva sicer polagoma in narahlo  A
razpirale, ko je govoril. Oči so gledale topo in      strmo.     Nos je bil velik.   A
podobnega. Johan ni niti trenil, gledal je      strmo      navzdol in si utiral gaz. -   A
trenutek stal med vrati. Poldi je ves trepetal in      strmo      gledal v očeta.Glavina je stopil ven in na ulici  A
niti kurja polt ni oblila... Letali sta se začeli      strmo      spuščati na njih in hrup je začel naraščati  A
dekle, ki je spoznalo Jurija. K Pečarju na      Strmo      peč je bil prišel Juri. »Glej ga, saj res!«  A
strašljiv. Tako pride do globokega jarka, ki deli      strmo      brežino v dva dela.V tej s smrekami in borovci  A
Leto je minilo, odkar je bil prišel Juri na      Strmo      peč, in zima se je zopet bližala svojemu koncu  A
doli zamišljen, zatopljen v svojo žalost. Na      Strmo      peč pa je prišel proti večeru Premec z Mihom  A
skrbeh zaradi njega. Anica je prišla vprašat na      Strmo      peč, če je gori; in ko ga le ni bilo, je prišel  A
bila shujšala. Ves onemogel je prilezel na      Strmo      peč, kjer so se ga kar ustrašili. Ko pa se je  A
Kresni večer je že prisopihal po bližnjici na      Strmo      peč. »Ali ste že zopet tu?« ga je pozdravil  A
pasjimi dnevi.« Ko pa je Miha nesel novico na      Strmo      peč, ga je sredi hriba že srečala Rozalka, ki  A
Juriju godi, in vprašat, če še pride k njim na      Strmo      peč.Ko pa je skrbna mati Primoževka videla,  A
Odkar je bil Rožanec pot kazal žandarjem na      Strmo      peč, se ga je prijela nesreča in ga ni izpustila  A
bukovje in temno zeleno borovje zdaj položno, zdaj      strmo,      tu po vlažnem kamenju, tam po sprijemkasti ilovici  A
materi; deček je planil pokonci in preplašen      strmo      gledal očeta in mater. Gašper je upihnil luč  A
je vzkipel, a takoj tudi udušil svojo jezo.      Strmo      je gledal nekaj časa fanta, ki je povesil pod  A
šumečim listjem. Proti grapi visi svet precej      strmo,      dokler se ne pretrga nanagloma v grozen prepad  A
/ »Teta Urša,« je dejala in gledala očetu      strmo      v oči. »Še zmeraj dela zdrahe,« je dejal Petan  A
stran 207 . / ki bi se spuščalo s Hriba, zdaj      strmo,      zdaj položno, zdaj naravnost, zdaj po ovinkih  A
obstane, položi počasi žlico na mizo in gleda      strmo      za duri pod klop. Jaz gledam, kaj ga je tak  A
Ali kakor bi trenil, odreže petje in gleda na      strmo      grivo pod pšenico, vleče na uho in gre po prstih  A
je preselila v nebesa. Gozdar je odrevenel,      strmo      je gledal na svojo edino umirajočo hčerko, ki  A
ni celo nič. Na vzhodni strani se gora precej      strmo      spušča v dolino, na robu pa stojita dve cerkvici  A
Ta je bil najtežji. Cesta se je začela      strmo      dvigati.Vojaki so se morali vzpenjati več sto  A
moral na tem mestu prečkati cesto, se je najprej      strmo      ozrl v višino, če se predstava že ni začela  A
gorski svet, od nje se cepijo na več mestih      strmo      naravnane potke bližnjice, ki pa za v temo niso  A
vzdušju zgoraj potem gostišče, postavljeno na      strmo      padajočo, s trga ko navpična bela ploskev vidno  A
skrite nevarnosti, pač pa gladke, v vijugah      strmo      padajoče steze.Za roke se držeč sta se napotila  A
rahli krivulji do bradavic in se zaokrožili      strmo      ob rebrih: prsi, ki so obdržale svojo okroglo  A
ki so odjemale stiske in nadlege, tem bolj      strmo      je potem šinila pokonci obhajilna pesem Cunnilinqua  A
da zrase iz rakve in potegne svoje vitko telo      strmo      mimo preplašenih glav, nenadoma bi se povzpel  A
in da bi mu vcepil še višje spoštovanje, je      strmo      zroč nanj, nemški pristavil: »Ein guter Kerl  A
izhojeno stezo za kolibami, kjer se je svet začel      strmo      dvigati, po njej naj gre vedno kraj Oskove ter  A
gledal je skozi hosto na potok in njegovo precej      strmo      obrežje.Prispeli so na kraj, kjer je zavila  A
in zapisal: Gospodin Frarijo. Nekaj časa je      strmo      zrl na to ime, potem je zamišljen uprl oči na  A
dalo razločati, kaj mu je bilo vzrok. Mik je,      strmo      zroč v ono smer, nasmešljivo in strašljivo ob  A
Bierkopf je zamežal z desnim očesom, z levim je      strmo      zrl na prazne čaše. »Kako obžalujem ubožico  A
velikolepe mošeje, magična svetloba naslikala na      strmo      stezo in na hrumeči potok. Včasi je šel že zjutraj  A
viknila Gregorka. »Kaj neki?« je vprašal Lazar in      strmo      uprl oči v gospodinjo.In ves se je tresel in  A
in zaradi katerega ste hoteli tožiti!« Vah je      strmo      pogledal in zalepetal: »Kaj?  A
pred Marijaševo stanovanje v vojaški postoj,      strmo      zroč proti oni ženski, kakor bi ji izkazoval  A
tovariš. Zopet se je postavil na »abtak« ter se      strmo      zazrl v ponočni strah. Barba je tihih korakov  A
oče! »Kaj si napisal?« je vprašal hlastno,      strmo      zroč na papir, kakor bi štel tistih par črk  A
Tu se mi je odtrgala nit domišljije.      Strmo      sem zrl v poslednji dve besedi, pa nikakor nisem  A
zapiskal stari gams, je starka ubrala pot skozi      strmo      skalovje, mladina za njo in šele zadnji se je  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA