nova beseda iz Slovenije
leti preko skal in snežišč. Rob stene, gladke, | strmo | viseče proti temnemu prepadu. Tišina. | A |
prostoru in umakne pogled pred Zasledovalcem, ki ga | strmo | opazuje izza svojih košev.Bolničarja prineseta | A |
Simon gre na sredo dvorane. Volodja in doktor se | strmo | gledata. SIMON (govori in z nogo, na kateri | A |
dolgo ne more živeti samo od čaja. Jožef | strmo | gleda predse. FRANC spet nežneje, opogumljaj | A |
za cilj pa ga je ukanil. Pokazal je hromcu | strmo | pot: ná, hodi! - bergle pa mu ni dal...Kako lepo | A |
popótnik si trúdno stopnjó se vléže na tráto pod | strmo | goró; nad glávo gavrán mu še vpíje popótnik | A |
4 . \/ Kratkost življenja našega je dolga. | Strmo | pobočje. Šija Svilene trav | A |
ali na kopje. Njegovi gledajo me iz prisoj | strmo | navzdol, kot da gre za nadstropje in za čuvarje | A |
začel se je težavni del, ko smo se vzpenjali | strmo | navzgor proti Zelenici.Jaz sem bil po dveurnem | A |
se svetijo tračnice Openskega tramvaja, ki se | strmo | vzpenjajo navkreber in peljejo naravnost v nebesa | A |
Tračnice. | Strmo | se vzpenjajo po rebri navzgor, sonce odseva | A |
kdo razčisti svoje dvome tu, v gorah?« »Nad | strmo | samoto globin?Ne,« je rekel Srečko. | A |
Spustil sem se po travnatem pasu, ki s paštna | strmo | pada k ograji iz bodeče žice.Tukaj, na koščku | A |
Edinstven prizor in edinstven občutek. | Strmo | skalovje nad bleskom safirnega morja in nad | A |
pašten. Ozke terase so podobne terasam, ki se | strmo | vzdigujejo po tržaškem bregu od morja do roba | A |
polovico visokega valja je izrezala poševna, | strmo | padajoča vijuga, ki se ob vznožju zaokroži proti | A |
pravi in stopi na sredo kamnitega klanca, ki se | strmo | vzpenja. »Ni mogoče!« | A |
roke po podu, medtem ko je glava zmeraj enako | strmo | zrla predse.In Maks je vedel, da jetnik ne čaka | A |
vrste postrojijo po terasah, ki so vsekane v | strmo | pobočje.Piramide teras sredi planin; na vsaki | A |
zidom, pod neverjetno visokim zidom, ker klanec | strmo | pada v širok ovinek, in niže in niže se spušča | A |
298 . \/ Kakor fantovski zbor v rebri nad | strmo | obalo iz kraškega apnenca.A te besede vendar | A |
bila tiha in samotna, na levo se je vzdigovala | strmo | do prvega predora.Tam so se začenjali kilometri | A |
Zeleni in sočni breg pa se je nad kotanjo | strmo, | skoraj navpično dvigal. Zavoljo nizkih oblakov | A |
v skalovitem predelu jezera. Tam so se čeri | strmo | vzdigovale nad avtomobilsko cesto, ki kmalu | A |
nizko spodaj na jezerski gladini. Cesta je zdaj | strmo | padala navzdol proti naselju, ki je čepelo pod | A |
obraz, a vendar se je zdelo, da se je zazrla v | strmo | skalovje nad cesto.Bila je kakor zasanjana. | A |
Parnik se je zdaj približeval naselju pod | strmo | steno in s tovarniškim dimnikom na sredi.Tam | A |
samotna kmetija.« Desno pobočje je bilo bolj | strmo. | Tam so bili vinogradi vse do vrha podolgovatega | A |
je znašel na trdem kolovozu, ki se je precej | strmo | vzpenjal navkreber.Krenil je po njem. | A |
Temnikar je stal na melišču pod Robmi. Stal je nad | strmo | in gladko belo sipino nepremično kakor črna | A |
klanec, ob klancu hiše, za hišami pa je že bilo | strmo | pobočje. »Moj bog, kje so pa njive? | A |
razmočena in močvirnata. Sicer pa je pobočje še bolj | strmo | kakor sem mislil." Dragič se požene | A |
in gledam v peneče se valove Soče, gledam v | strmo | navpično steno Triglava.Zrem v ta čudovit planinski | A |
samotne kmetije. Potem je pobočje bilo že bolj | strmo. | Tam so bile lepe, gladke senožeti. | A |
potem teman smrekov gozd, ki se je bolj in bolj | strmo | dvigal više in više, dokler ni obstal pred velikanskimi | A |
izginja dedovo delo. Sam se je bil zaril v to | strmo | pobočje.Vse zime, leto za letom, je sekal grmovje | A |
zanergala teta, ko smo se ustavili na robu, ki je | strmo | padal v mračno Zatesno. Kadetka se je | A |
popotnik in polagoma premika oči, ki so dotlej | strmo | zrle skozi zgornja okna na avtobusu, skozi tista | A |
se pregibala v zapestju? Oprostite, reče in | strmo | gleda pri zgornjih linicah ven, po hrbtu pa | A |
naokrog. Frančišek in Pavel Vatovic pa gledata | strmo | stran, da ju ne bi ujele v svoj krog pijanske | A |
tkalca sanj in človeških usod, oči gledajo | strmo | vanj, pogled pa gre skozi njegovo hahljavo obličje | A |
Kolovoz se je spet zarinil v gozd in se potlej | strmo | zagrizel v breg.Zdaj je bilo pod nogami blatno | A |
pot spustila poprek po pobočju, vendar precej | strmo. | Žival se je plašila in upirala, da jo je moral | A |
se je pobočje med redkimi drevesi in kamenjem | strmo | spuščalo navzdol, vzpetina na desni pa je bila | A |
travi, v nekakšni soteski, ki se je na straneh | strmo | dvigovala.Spodaj je slišal šumljanje potočka | A |
Stavba je bila zažrta v hrib. Navzgor se je | strmo | vzpenjalo.Z roko je potipal noter. | A |
/ . / stran 70 . / Ta zrak, ti prehodi, | strmo | naprej in se ti zenice razmaknejo in gledaš | A |
naprej in se ti zenice razmaknejo in gledaš | strmo | in črno iz beline oči.Pride od takrat, ko pogledaš | A |
njemu jebao majku? Črnuh je stal za njim in | strmo | gledal, njegov brat pa je bil miren, eno roko | A |
To je še huje. Še bolj | strmo | gor in še bolj samo od sebe. Pri nas moraš vedeti | A |
lesenih stopnicah, ki so med ozkimi hodniki vodile | strmo | navzgor.Nasičeno je bilo z gostim vonjem z ulice | A |
zob ali česa drugega. Oči so gledale topo in | strmo. | Nos je bil velik. | A |
telo nagnjeno, mahedrave roke, oči zagotovo | strmo | navzdol.Počasi se je sklonil, kakor bi si hotel | A |
Voda v zalivu je bila topla, obala pa se je | strmo | spuščala v globino.Sprva sicer polagoma in narahlo | A |
razpirale, ko je govoril. Oči so gledale topo in | strmo. | Nos je bil velik. | A |
podobnega. Johan ni niti trenil, gledal je | strmo | navzdol in si utiral gaz. - | A |
trenutek stal med vrati. Poldi je ves trepetal in | strmo | gledal v očeta.Glavina je stopil ven in na ulici | A |
niti kurja polt ni oblila... Letali sta se začeli | strmo | spuščati na njih in hrup je začel naraščati | A |
dekle, ki je spoznalo Jurija. K Pečarju na | Strmo | peč je bil prišel Juri. »Glej ga, saj res!« | A |
strašljiv. Tako pride do globokega jarka, ki deli | strmo | brežino v dva dela.V tej s smrekami in borovci | A |
Leto je minilo, odkar je bil prišel Juri na | Strmo | peč, in zima se je zopet bližala svojemu koncu | A |
doli zamišljen, zatopljen v svojo žalost. Na | Strmo | peč pa je prišel proti večeru Premec z Mihom | A |
skrbeh zaradi njega. Anica je prišla vprašat na | Strmo | peč, če je gori; in ko ga le ni bilo, je prišel | A |
bila shujšala. Ves onemogel je prilezel na | Strmo | peč, kjer so se ga kar ustrašili. Ko pa se je | A |
Kresni večer je že prisopihal po bližnjici na | Strmo | peč. »Ali ste že zopet tu?« ga je pozdravil | A |
pasjimi dnevi.« Ko pa je Miha nesel novico na | Strmo | peč, ga je sredi hriba že srečala Rozalka, ki | A |
Juriju godi, in vprašat, če še pride k njim na | Strmo | peč.Ko pa je skrbna mati Primoževka videla, | A |
Odkar je bil Rožanec pot kazal žandarjem na | Strmo | peč, se ga je prijela nesreča in ga ni izpustila | A |
bukovje in temno zeleno borovje zdaj položno, zdaj | strmo, | tu po vlažnem kamenju, tam po sprijemkasti ilovici | A |
materi; deček je planil pokonci in preplašen | strmo | gledal očeta in mater. Gašper je upihnil luč | A |
je vzkipel, a takoj tudi udušil svojo jezo. | Strmo | je gledal nekaj časa fanta, ki je povesil pod | A |
šumečim listjem. Proti grapi visi svet precej | strmo, | dokler se ne pretrga nanagloma v grozen prepad | A |
/ »Teta Urša,« je dejala in gledala očetu | strmo | v oči. »Še zmeraj dela zdrahe,« je dejal Petan | A |
stran 207 . / ki bi se spuščalo s Hriba, zdaj | strmo, | zdaj položno, zdaj naravnost, zdaj po ovinkih | A |
obstane, položi počasi žlico na mizo in gleda | strmo | za duri pod klop. Jaz gledam, kaj ga je tak | A |
Ali kakor bi trenil, odreže petje in gleda na | strmo | grivo pod pšenico, vleče na uho in gre po prstih | A |
je preselila v nebesa. Gozdar je odrevenel, | strmo | je gledal na svojo edino umirajočo hčerko, ki | A |
ni celo nič. Na vzhodni strani se gora precej | strmo | spušča v dolino, na robu pa stojita dve cerkvici | A |
Ta je bil najtežji. Cesta se je začela | strmo | dvigati.Vojaki so se morali vzpenjati več sto | A |
moral na tem mestu prečkati cesto, se je najprej | strmo | ozrl v višino, če se predstava že ni začela | A |
gorski svet, od nje se cepijo na več mestih | strmo | naravnane potke bližnjice, ki pa za v temo niso | A |
vzdušju zgoraj potem gostišče, postavljeno na | strmo | padajočo, s trga ko navpična bela ploskev vidno | A |
skrite nevarnosti, pač pa gladke, v vijugah | strmo | padajoče steze.Za roke se držeč sta se napotila | A |
rahli krivulji do bradavic in se zaokrožili | strmo | ob rebrih: prsi, ki so obdržale svojo okroglo | A |
ki so odjemale stiske in nadlege, tem bolj | strmo | je potem šinila pokonci obhajilna pesem Cunnilinqua | A |
da zrase iz rakve in potegne svoje vitko telo | strmo | mimo preplašenih glav, nenadoma bi se povzpel | A |
in da bi mu vcepil še višje spoštovanje, je | strmo | zroč nanj, nemški pristavil: »Ein guter Kerl | A |
izhojeno stezo za kolibami, kjer se je svet začel | strmo | dvigati, po njej naj gre vedno kraj Oskove ter | A |
gledal je skozi hosto na potok in njegovo precej | strmo | obrežje.Prispeli so na kraj, kjer je zavila | A |
in zapisal: Gospodin Frarijo. Nekaj časa je | strmo | zrl na to ime, potem je zamišljen uprl oči na | A |
dalo razločati, kaj mu je bilo vzrok. Mik je, | strmo | zroč v ono smer, nasmešljivo in strašljivo ob | A |
Bierkopf je zamežal z desnim očesom, z levim je | strmo | zrl na prazne čaše. »Kako obžalujem ubožico | A |
velikolepe mošeje, magična svetloba naslikala na | strmo | stezo in na hrumeči potok. Včasi je šel že zjutraj | A |
viknila Gregorka. »Kaj neki?« je vprašal Lazar in | strmo | uprl oči v gospodinjo.In ves se je tresel in | A |
in zaradi katerega ste hoteli tožiti!« Vah je | strmo | pogledal in zalepetal: »Kaj? | A |
pred Marijaševo stanovanje v vojaški postoj, | strmo | zroč proti oni ženski, kakor bi ji izkazoval | A |
tovariš. Zopet se je postavil na »abtak« ter se | strmo | zazrl v ponočni strah. Barba je tihih korakov | A |
oče! »Kaj si napisal?« je vprašal hlastno, | strmo | zroč na papir, kakor bi štel tistih par črk | A |
Tu se mi je odtrgala nit domišljije. | Strmo | sem zrl v poslednji dve besedi, pa nikakor nisem | A |
zapiskal stari gams, je starka ubrala pot skozi | strmo | skalovje, mladina za njo in šele zadnji se je | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |