nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Sede v rakvi bi si bil Tjaž zadnjič predočil svojo zapuščino in jo zaokrožil, časovna odmaknjenost in telesno enačenje z zemeljskimi snovmi, ki se je takoj po padcu na pločnik pričelo, mu je ta zadnji pregled zapuščine omogočilo. Pokazalo se je, da je opravil polovično delo, površno je postoril, ni pokosil, samo okosmatal je, dijaški dom je strpolel v njem, nedopolnjeno delo ga je gnalo in že se je pripravljal, da vstane iz zle preteklosti in se požene na noge, da zrase iz rakve in potegne svoje vitko telo strmo mimo preplašenih glav, nenadoma bi se povzpel iz rakve, pokrov bi odletel, vstal bi od mrtvih, da govorim v vašem jeziku, enim v zabavo in drugim v pohujšanje. Tisti čas je Tjažu skušnjava učuhnila v srcu, vodji pogrebnega obhoda ni bila po volji, ni trpel, da bi Tjaž sedel v rakvi, kaj šele planil pokonci.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani