strela (3.183)

tam od hrasta ... vašega hrasta. Razklala gaje	strela.	I konj i mladi Herman ‒ sta padla.	A
znebil odvečne prtljage. Še sebe komaj nesem,	strela!	pomisliš.Prekleti sok!	A
konj do oči v svojem ovsu, ojoj ... ON (ko	strela	z jasnega): Je Andrej kaj telefoniral? ONA	A
Tu je moj škant, učil nas bo plesati.	Strela	božja nad harmonovanje. BENVOLIO Gospoda	A
Opraskan! -	Strela,	dosti je.- Kje je moj fant?	A
nam pojde jutri: noč je skoro. CAPULET Kaj,	strela	božja, ročno se okrenem!Vse pojde gladko, žena	A
tukaj, čemu bi Petra klicali, gospod? CAPULET	Strela!	Dobro povedal!	A
vojujejo, proti bivšim bratom. BATOG Bes in	strela	jih udari! ZOVOLJ A kako je mnenje med vami	A
poročena z mojim sinom in ji to ljudje verjemó?	Strela	božja!Že mi je močno neugodno, da se mi Fridrih	A
nje si bil vnet; trešla v bogastvo nesreče je	strela,	kranjski v obupu zapustil si svet. Videl si	A
Kaména, jeziku dela ino srcu rane, v grdobe	strela	treši naj ognjena! Balade od čebelice zasrane	A
je nármanj nadja, iz nje oči v srcé ljubezni	strela,	plamén nepogasljiv je v njemu vnela. O blagor	A
jih Valjhuna meči so stórili, in pšic njegovih	strela,	kaj videli krvi smo v Kranji teči, kristjanov	A
Lastavica ne letí hitreje, ne hitreje	strela	pod oblaki kakor jaše Omar proti morju.	A
nagobčnike, osame, kdor še podlegel ni, omami	strela	ga bleščičave reklame ‒ Prišel bo čas, ki ne	A
prikipela. Quos ego! da bi vse vas grom in	strela!	Posluh, jaz eno hočem vam zagosti.	A
svetu živi; Potuhneno mačka na miš preži, Ko	strela	se lev zapraši na bika. 10. Samica sključena	A
kot kletev strašnà Vsesodnika. Ta kletev kot	strela	omami mu um, plašán, gologlav od družbe plane	A
zadnji svoj oltar, za okni plamen in nevihtna	strela	in iz neba, se sipal je požar in moja misel	A
ja, ja, moja je in moja bo. Naj vso žlahto	strela	udari, ja, ja, ona mora moja bit′. Moja kosa	A
To niso kake dekliške muhe. Kakšna	strela	je treščila v deklino? -Na tihem ga najbolj	A
»Kako naj vam pomagam, Drozeg?	Strela	božja, saj si niti v rodu nismo!« hiti sosed	A
razmerje dolga leta; nekega dne pa jo zadene kakor	strela	iz jasnega novica, da je na oklicih - z drugo	A
vas jih nosi Tona, pri nas...« »Zdaj pa, Reza,	strela	božja...Ali babi res ne zmanjka?« se zadere Peter	A
»Resno, oče?« »Resno,	strela	jasna!Saj menda nismo otroci?	A
To, ki sem jo jaz danes žalil?...	Strela,	da bi bil jaz vedel!Jedro dekle, Katra.	A
seže po uro na omarici in se nenadno spomni: »	Strela,	osem je že proč.« Tona je bila pravkar	A
Martin!	Strela	božja, ali je vse izumrlo?« Evgen priteče	A
»Hoj, Peter, vrag te daj! Kakšna	strela	te prinaša v trg?Pet čiških let te že nisem	A
natezati s to vodenico... Kakšno vodenico neki,	strela	božja?S škornjem bi mu zamašil gobec... njegov	A
Zadeva se seveda zaplete, če sive eminence kot	strela	z jasnega ukažejo, da se iz L′ub ne sme izvajati	A
1941, je Jugoslovanska armada praktično brez	strela	zapustila slovensko ozemlje in prepustila Slovence	A
Cirilov strel in strah zaradi tistega njegovega	strela.	Saj, tudi zaradi njegovega strela je prišel	A
njegovega strela. Saj, tudi zaradi njegovega	strela	je prišel strah, ker strelov je bilo dosti,	A
lahko, zdaj, takrat pa je prišlo na nas kakor	strela.	Nono mu je takrat rekel: ‚Mi smo si z garanjem	A
fašističnih strelov tudi strah od Cirilovega	strela	kakor prepad.Groza otroka pred padcem v praznino	A
kajti kmalu sta ploskanje in šum pretrgala dva	strela	iz samokresa, ki ga je držal v roki onečaščeni	A
vaša druga žena?« je vprašal Peter Majcen. »	Strela	nebeška, kaj pa mi je šinilo v glavo?...S Temnikarjem	A
»O kom?« »	Strela	hudičeva, ali mi je res ušlo?« »O kom	A
Čakala je in čakala, a ker ni bilo tretjega	strela,	je naposled odprla oči. Prekleta strešnica	A
odnesla s sabo in to je poglavitno. In naj ga	strela	udari, če bo šel ponjo.Pride naj s svojim lačnim	A
črhni!" „Carletto, Carletto!" „Drži,	strela	božja!" „Carogna!". „Bestia	A
policaja in na Questuro za konfidenta - da bi ga	strela	udarila; Jaconcic je star čevljarski falot,	A
žvižgajo vidre, ki se premetavajo v tolmunu. »	Strela	hudičeva, zdaj mi bodo že vidre poganjale strah	A
kovač in spet butnil z njegovo glavo ob cesto. »	Strela	nebeška!« je zdaj zrogovilil hudič. »Ali ne	A
njim potrkavati okrog moje Julke!« »Nehaj,	strela	salamenska!« je jezno zakričal hudič.»Tvoja	A
skale. Navadno se rodi tako, da v skalo trešči	strela	in napravi razpoko.V razpoko pride sneg in dež	A
prosil. In nekega poletnega dne, ko sta grom in	strela	šla mimo vrha, prav blizu, sta slišala njegove	A
dolini?« se je iz temnega oblaka posvetila svetla	strela.	»K njivi bi rad šel,« je rekel kamen	A
grom. »Slišala sem ga, saj nisem gluha!« je	strela	pokarala grom.Nato se je vzdignila iz oblaka	A
je Tinika v Ljubljani in se mi bo smehljal?	Strela	hudičeva!« Rok si nista stisnila; popolnoma	A
Častnik jo je ustrelil.	Strela	skoraj slišalinismo.Zgrudila se je Obrekarju	A
sem glavo, si zatisnil ušesa in trdo zamižal.	Strela	nisem slišal, pač pa sem slišal, kako so zazvenela	A
njimi bobni. Veter samo včasih prinese odmev	strela.	Star hrast ponosno sameva sredi senožeti	A
pletenko vina in se venomer drl: »Poženi,	strela	salamenska, poženi, če ne ...« »O, Moj	A
sveta so se pomešale. Spredaj pa nenadoma, kot	strela	z jasnega, tak udarec po mizi, da se vse strese	A
prizorišče človeške smrti, ni moglo slišati nobenega	strela,	čeprav jih je zgrešeni itinerar vodil prav blizu	A
osvajalskim pohodom niso izstrelile nobenega	strela.	Vojska države, čez katero se valijo, je razpadla	A
naskakovali strme skale. Dolge minute ni bilo čuti	strela	iz puške, slišalo se je samo rožljanje bajonetov	A
Mežnarjevi pandurji niso izstrelili niti enega	strela,	nič se ni zgodilo.Razen tega, da smo v minuti	A
tako in tako mu ne bi koristilo. Verjetno niti	strela	ni slišal, ni slišal poka, ki je prišel iz federalčevega	A
da bi v temni noči prav poleg njega udarila	strela.	Le upal je, da ne občuti, kako mu kri mezi po	A
Del gozda je gorel. Tedaj ga je zadelo kot	strela	z jasnega - po njegovih tolčejo!V hipu ga je	A
pravi Juri, »in lep voz ajde ima naložene.« »Ti	strela!	meni jo je ukradel!« se huduje Rožanec. »Skoraj	A
gospa naglo smrt edinega sina Hermana. Kakor	strela	z neba je udarila novica korenjaškega moža.	A
Povedal bi vam vso nesrečo, ki me je zadela kot	strela	z jasnega neba; pa čemu bi si s povestjo ponavljal	A
šnepskovskega iz njegovih sanj. Kot bi ga bila božja	strela	zadela, plane kvišku, sveča mu pade iz rok,	A
je odvrnil Jurček z nedolžnim smehljajem. ‒	Strela	božja, takega vola še nisem videl! ‒ je zelenel	A
Po glavi so mu rojile težke misli. Ko	strela	ga je zadelo povelje, da mora iti na fronto	A
kjer je skrita moja sekira, pa bo treščila taka	strela,	da bo vse živo zgorelo.« Župan je vedel, da	A
na mesto, kjer je skrita sekira, res udarila	strela,	nama bo pogorela hiša,« je dejal ženi, »nove	A
pomeni, da morava to reč skriti nekam, kjer	strela	ne bo mogla do nje,« je tuhtala žena.»Najbolje	A
jasno! In naj me peklenski grom in peklenska	strela	raztreščita, zdaj, ko mi je vse jasno. Že vse	A
ustih. Karambol prismodi žensko, kot bi udarila	strela.	Zdi se ji, da pa je zdaj kar naenkrat vsega konec	A
parka in se skril pred njim za vencem. Naj me	strela	zadane, če ni bilo to napovedano za tretjo?	A
brade; ta pestuje glavo, ki mu jo je odbila	strela,	v svojih kosmatih in silnih rokah; oni je naslonil	A
še drug poset, celo dva poseta. Prvi je bila	strela,	ki je udarila kraj koče v drevo, in sicer s	A
človeku vselej enaka,« je povzel kuhar. »Lani je	strela	ubila dva drvarja, pa me ta dogodek ni kaj dosti	A
nasprotnika.« »To ste imeli, preden sta počila	strela.	Ako se zdaj začne afêra iznova, vas ne pripoznam	A
vzravna, kadar mu veter prinese jek oddaljenega	strela	in z namuljeno travo v gobcu vleče na uho, od	A
streljanjem, Butale nam niso privoščile ne enega	strela,	pač pa ste nas neusmiljeno oprali.Kakšne imate	A
Na, pridi, tvoja je! Naj me koj	strela	piči, ako ni!Veš, da te ne bom goljufal!	A
Pač pa je iznenada zagledal medveda ‒ kakor	strela	je šinila mrcina mimo pa je policaju zatrepetalo	A
Tepanjčan: »Šestdeset.« Se je začudil Butalec: »	Strela	skrtačena, če mi uganeš in poveš še to, kako	A
je zaklel, naj pri tej priči oslepi in onemi,	strela	ga naj ubije in zemlja požre, če je laž njegova	A
da sta se splašili jadni kljusi in JO kakor	strela	ubrisali domov. Za kljusama ona dva, črna in	A
pričel, ko je čul krvavo žalitev, ki je kakor	strela	iz vedrega zadela dacarja, nič hudega slutečega	A
Čistilnica, čistilnica! Da bi ga	strela,	tega Žerjava!Čistilnica!	A
začudenja udaril s ploskima rokama po mizi. »Da te	strela	ogrska!« »Kaj in kako?« je lovil Smuk svoje	A
Brrr!« ! ! !	Strela	bi morala ta hip ubiti komisarja Ivana Zajca	A
Veselilo ga je, da bo to pot že sam igral na odru.	Strela!	‒ takega pijanca bi že pogodil ‒ kar gorko mu	A
za sabo zaloputnil železne duri, kakor da je	strela	udarila v jambor. Zunaj je tekal od enega konca	A
bi spoznal na to daljavo, pač pa oba skupaj ‒	strela!	‒ to je stari Koren in njegov Sultan.Kaj pa	A
Kocmur: »Meni se ne bo nikdo upiral! Grom in	strela	in blisk!«Udaril je z desno pestjo po mizi in	A
zastavi pot nesrečnemu gospodu in zagrmi kakor	strela	z jasnega: »V imenu postave ‒ stoj! Maškare	A
lepem zbesnel, ko je prebral te besede. Kakor	strela	z jasnega se je pridušil, usekal po mizi, da	A
251 . / Nezaslišano se je pričela vesti tudi	strela.	Zadnjič je med hudo nevihto v Žirovem selu udarila	A
‒ ZAKAJ JE KIRIM BRUHAL. ‒	STRELA	IN VRAG.‒ SLOVENCI IN MAZZACAN Vsak ne zna	A
je bil kakor nalašč za to: vedno lačen kakor	strela	in žejen kakor vrag.Pa se lahko reče tudi narobe	A
tudi narobe: lačen kakor vrag in žejen kakor	strela.	Vrag in strela sta primeri, ki se prilegata vsaki	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani