soteski (667)

nehala obsvetljevati vse te ostanke. V ozki	soteski	med dvema barakama pa je bilo vse spet tiho	A
Hitro sta jo brisala po dolini. V	soteski,	kjer je bil boj, je kovač našel na cesti črno	A
Bača, da se na levi Idrijca vali po globoki	soteski,	da je pred tabo Soča, tako čudovita reka, da	A
domovini. Približno ob isti uri so v drugi	soteski	stopili iz hiše stari Pečan, njegova hči Nanca	A
glavo in videl, da leži v travi, v nekakšni	soteski,	ki se je na straneh strmo dvigovala.Spodaj je	A
vrhovih, se spustil v dolino in bežal po ozki	soteski,	se odbijal od njenih bregov in izginjal v gozdovih	A
med turjaško posestjo in Ljubljano, od hiše v	soteski	in zaselku z imenom Zapotok je videl strehe	A
je na robu, morda bi vse življenje preživel v	soteski	in na robu, med gozdovi in travniki, ko ga ne	A
je spustila v globel in peljali so se po ozki	soteski.	Zdaj je mimo brzelo s črnim grmičevjem in mahom	A
zapuščala svoj rojstni kraj, naposled pa izgine v	soteski	in kaže ljudem, kod se tudi pride do velike	A
svojo drzno pot. Kakor bi šel človek po ozki	soteski,	obrobljeni z navpičnimi in čez pot visečimi	A
drn in strn. Dolgo je že jahal ob potoku v	soteski.	Zdaj zdaj je upal, da zagleda ognje ‒ ali potok	A
Zakaj se mi je zgrudil doma in ne daleč v	soteski,	da bi naša vojska mimo spala in ne zvedela,	A
konja in naj jezdi kakor divji pastir oprezno po	soteski.	Razumel je precèj dobro jezik Slovenov.	A
Upal je za trdno, da se Hilbudij napoti po	soteski.	Ko se je Tračan vrnil do Hilbudija in mu sporočil	A
so se zgrnile nad čete. Bližali so se tesni	soteski.	V mladih Slovenih, ki so prežali na rebri, je	A
dostojno gostili po zmagi. Vojska je krenila po	soteski.	Smeh, krohot in divje šale so jo spremljale.	A
bridkost v njegovi duši. Tedaj pa je doli v	soteski	zagledal truden potnik Tunjušev vihrajoči plašč	A
mogočnim kopjem v desnici, je vodil suličarje po	soteski	proti taboru.Rogovi so peli, Sloveni so po stari	A
nategnila povodce, krasni deček je splaval po	soteski	in izginil. Ko je na večer ob ognjih divjal	A
Hilbudijev ostrog, da trohni on, tako vrl vojak, v	soteski	blizu gradišča.Da je živ!	A
pol ure je že ropotal mlinarjev koleselj po	soteski	proti trgu. Gašper je bil pri živini	A
Dospevši do Kozjakovega vznožja, je v skalnati	soteski	prekoračil most čez Ložnico in tako dospel na	A
Na severozahodu jo zapira proti Ložničini	soteski	mogočna grmada Stropnice, katere strmo, z raznolikim	A
takšno naglico, da se je za hip ustavil šele v	soteski	blizu Zalesja.Sedel je na skalo ob potoku, v	A
enkrat pomaha z roko, preden izginejo v mračni	soteski.	In kakor v sanjah se njegove roke oklepajo ročaja	A
obcestna gostilna v Selu, majhni, popolnoma v	soteski	skriti vasici.S prisiljeno veselostjo, skrbno	A
Zadnjič so me fantje dodobrega pretepli, v	Soteski	je bilo ...Učenost res ni naravnost škodljiva	A
Ko bomo mi s sklonjenimi glavami lazili po	soteski,	rožljali z molki in brundali pobožne pesmi,	A
Dva sta bila. V	Soteski	sem ju dotekel.Enega sem vrgel po snegu doli	A
da je počakal svoje spremstvo, ki je bilo v	soteski	zaostalo. Taki gospodje so tedaj potovali s	A
Miha. »Ni čudo, da strahuje hlapce in dekle v	Soteski.	Bolj se je bojé nego li starega grofa!	A
Kam neki plazi!« »Gospodar je v	Soteski,	« vtakne se vmes tudi volar Miha, »in še grof	A
mojega očeta last, ekscelence grofa Antona v	Soteski!	« »Res!	A
pripovedovati, častiti moj gospod Lesovéj! V	Soteski	pod graščino ob pečini smo imeli nekdaj star	A
ženske, katere tako ni ljubil nikdo, še družina v	Soteski	ne! Kontesa je obstala na mali višini, od koder	A
bil ravno vsilil na prestol francoski. Tu v	Soteski	pa smo živeli radostno in na ledu nižavskega	A
spali, pričakovali so še gospoda, ki je bil v	Soteski.	Nastalo je silno vznemirjenje, ko so brezzavestnega	A
ki tako težko, tako bridko težko umira!« »V	Soteski	je!« »Čul sem, da je ravno prišel domov.	A
hrepenenje po tej družbi. In če je sedel v	Soteski	pri stari kneginji, izginil mu je čas, da sam	A
nežne vezi so se osnovale med mano in grofico v	Soteski,	pisal sem Ti o rdečem cvetu, ki zdaj počiva	A
katerem sem Ti tudi pisal) odpravil sem se proti	Soteski.	Mrzla burja je brila po logu, toda v meni je	A
Jurij Slabè, podložnik Turjačanove graščine v	Soteski	ob Krki. »Hoj, Vrbičev gospod, pa sem	A
je spotoma pravil, kako trdi so Turjačani v	Soteski	in Žužemperku in da poje s pritožbo zoper gospodo	A
ga, na pravi sledi si, videli smo ju, proti	Soteski	ali kam sta se gnala.« »Vrnila se še	A
glavarjem meniti o pravicah in krivicah graščaka v	Soteski.	« Služabnik je tiho žvižgnil in počil	A
pater opat: brani se gosposka ali ne, vsaj v	Soteski	se bodo prav do pičice spolnjevale vse nove	A
zavpili. Vse veliko krdelo se je vlilo proti	Soteski.	»Ali sta bila kaj pri Poloni?« je Tone	A
gosposko ... Ko se je črna vojska vlila proti	Soteski,	mu je postalo vroče. »Matevžek, ali	A
Da le niso prišli kaj pozvedovat o vojski v	Soteski?	« je Francè pljunil predse. »Hm, ne verjame	A
nič se nisem spremenil. Bodi moja na gradu v	Soteski,	ne odreci se mi, ko pridem pote!« Dekletu so	A
obilno pogostil, preden so odveslali proti skalni	soteski,	kamor je vzel s sabo tudi dva mlajša sinova	A
dolgo pomudili na kolišču in zložno hodili po	soteski	navzgor, so vedeli, da bodo morali še dol go	A
Hudem breznu ognja. Potem je pa vrvež v skalni	soteski	utihnil.Le okrvavljeni sneg, iztrebljeno blato	A
Save so ga kar sami nesli naprej proti skalni	soteski.	Poletno sonce ga je grelo.	A
pazil. . / . / stran 88 . / ENAJSTO POGLAVJE V	soteski	za Medenovo pristavo je kovač Tileh še vedno	A
stopila izza ovinka, akoravno se je šetal po tej	soteski,	da bi srečal ‒ njo; ta zadnji pogled pa ga je	A
zapušča ljubljansko ravnino ter jame po tesni	soteski	izpirati svojo skalnato strugo na poti proti	A
globoki prepad. Od tam pa je drvela srdito po ozki	soteski	med divjimi skalami, ki so jo ovirale na obeh	A
Pišenca ... Glej, tam sredi skale izvira in hrumi po	soteski.	Pa sem prišel tako hitro semkaj?	A
‒ Še dobro uro bom hodil po tej	soteski,	da pridem v dolino ... Joj, pa kako lepo je tukaj	A
razdivjani gorski potok. Hladno je bilo v tej	soteski,	zakaj sonce ni moglo sijati semkaj, ker so mu	A
glas, ki se je razlegnil neprijetno po ozki	soteski.	Kekec se je začudil in se je ozrl okrog sebe	A
belimi skalami in je gledala po divji, strašni	soteski.	Jutro je bilo jasno in hladno.	A
svojim debelim glasom in pesem je bučala po ozki	soteski,	da je grmelo vseokrog.Kosobrin je poslušal in	A
da se je razlegalo strašno po ozki, gorski	soteski.	»Ovbé, ovbé!« je zastokal Kekec. »Glejte, pograbil	A
Bedanec je zavpil tam doli, da je jekalo po vsej	soteski.	Še huje je skrčil pesti in je zažugal z njimi	A
« A tista zarja je ugasnila po	soteski,	kakor bi trenil. Mračno je postalo širom okrog	A
črno je postajalo vedno večje in se je bližalo	soteski.	Že ni bilo več visoko nad ozko planotico, ko	A
Večerilo se je že, ko se je razlegnil po ozki	soteski	vesel in bučen smeh.Kekec je obstal kraj njivice	A
stekel naglo po produ. Temno je bilo po ozki	soteski,	ker ni mogel zaradi visokih gorá mesec nikdar	A
Stražil boš mene in siroto Meno tam v divji	soteski	... Midva pokaževa zobe strašnemu Bedancu, midva	A
Veš, takoj greva domov, ker je strašno v tej	soteski.	O, niti trenutka več ne ostanem zdaj tukaj.	A
Saj nama ne brani nihče več. Smrt je v tej	soteski	in najbolje bo, da kar pobegneva, Menara ...Lepo	A
do goščave, ki se je raztezala daleč po ozki	soteski.	A pot je vodila naravnost v tisto goščavo, in	A
razprostirala po mračnem gorovju in po ozki	soteski.	Skozi sotesko pa je vel mrzel veter, in veje	A
brlele v živem ognju, da je postalo po zagorski	soteski	malce svetlo in se je videlo skoraj razločno	A
svoje žive in jasne žarke po divji zagorski	soteski,	da se je videlo kakor podnevi.Vetrc se je popolnoma	A
mrzel kakor led. Medla svetloba se je širila po	soteski,	zvezde so obledele in so gorele živo le še na	A
jih ni več... . /\ .. stran 4 . \/ VSEBINA V	soteski	5 Po novince 9 Črna noč 35 Nočni nemir v vasi	A
obiski 198 V zasedi 244 . /\ .. stran 5 . \/ V	SOTESKI	Dan je bil oblačen, mrzel in deževen.Iz doline	A
stezah, zasede za skalo, ovinkom, grebenom, v	soteski,	na križišču.Tudi oni žele ujeti tihotapce in	A
vodah, skoz hribe in griče, nazadnje po ozki	soteski,	preteči od desne in leve z nevarno visečimi	A
vodah, skoz hribe in griče, nazadnje po ozki	soteski,	preteči od desne in leve z nevarno visečimi	A
»Dâ, na Turka, a na domačega. - Gori v	Soteski	(tako se je imenoval kraj, kjer se je stikalo	A
gospa! Gospodična Anica mi ni ničesar omenila o	Soteski.	Pripovedoval mi je gospod oskrbnik, da je ondi	A
poskakali raz voz. Bilo je, kakor da priroda v	Soteski	še dremlje. Gladina ribnika, v katerem so se	A
vodo je letal urnokrili vodomec živ smaragd. V	soteski	so med zelenjem črnele skodlaste strehe lesenih	A
vedno tiše in tiše je šumela hitra Bosna v	soteski	... Omar je zaspal. S cigani in medvedom hodi	A
trnki za noge in trozobi železni »konjači«. V	soteski	je stala samo hiša ljubljanskega rablja, obenem	A
imperija. V daleč naokoli najbolj značilni taki	soteski,	ki se tik pred ravnino še posebej neprehodno	B
lov. Paul in Bruno sta se šla lovca, sledeč	soteski,	navzgor proti hribom.Ampak tam v tistem brezčasovnem	B
Tovrstne kreacije so mi vso pot navzgor po	soteski	dajale občutek, da vpogledujem v svojo lastno	B
pozabil. Naslednje jutro me je spečega za reko v	soteski	Rakaia navsezgodaj zbudila skupina mladih Maorov	B
ki se tako domiselno vije po globoko zarezani	soteski	proti jugu.To pot si je seveda ustvarila sama	B
Bohinjka med Nomenjem in Bohinjsko Bistrico, Sava v	soteski	med naseljema Sava in Sevnica, del Kokre in	C
boku doline. Taki primeri so Sava Bohinjka v	soteski	nad Bohinjsko Belo, Kolpa med Vinico in Kostelskim	C
kanjona (soteske) so dokazale njeno naraščanje v	soteski	Save Bohinjke, Kokre, Kolpe med Kostelom in	C
kapljo in Miklarji, Korški potok v turistični	soteski	na Obirskem, Mrzli potok med Selami in Borovljami	C
dolini, Mornova zijalka nad Šoštanjem, Špehovka v	soteski	Huda luknja pri Doliču.Iz Špehovke in Mornove	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani