nova beseda iz Slovenije
te pri tej priči zadavim ... VEHOVEC trudom | smehljaje | : Saj ni potreba, da bi rekel še z jezikom; | A |
klobuka, roké v hlačnih žepih; stoji lahkotno in | smehljaje | KOMAR ko gre Jerman mimo: Torej si res | A |
okrene blizu svoje mize: Kaj povezal? KOMAR | smehljaje | : Ej, culo, culo povezal!Stotriinšestdeset jih | A |
ker je videla življenje. MATI še zmirom | smehljaje: | Iz te hiše da je šla?V to hišo da se ne vrne | A |
in luči? MATI nekoliko začudena, zmirom še | smehljaje; | njen glas je mehek: Ne razumem; tukaj ni kužnega | A |
Vzprejmite ga vljudno, prosim vas. Bližje, zaupno in | smehljaje: | To je važen faktor ... vplivna beseda in denar | A |
In skrbite, da se mu kaj ne zgodi. DOBNIK | smehljaje | : Zakaj si ne naložite sami te skrbi? DOLINAR | A |
ne boš pogoltnil zlepa! FRANC v zadregi, | smehljaje: | Pretepal se ne bom s tabo! MAKS izpije | A |
župniku roko; mu pomaga sleči suknjo. ŽUPNIK | smehljaje: | Časi so se spremenili, gospa... prav od srca | A |
rada, nič se ne bojte... MAKS se osvobodi pol | smehljaje | njenega objema: No, dete ubogo, Bog s tabo | A |
KANTOR: Ni ji bil zoprn. ADJUNKT | smehljaje: | Kakor smo si mislili. SODNIK: Bernot je | A |
tišje. Da ... stopila je na ladjo ... POLJANEC | smehljaje | : Kaj se je zgodilo?List se je bil zganil v | A |
DIONIZ: Kam? POLJANEC | smehljaje | : Kaj tisto, kedaj in kam!... Vse to hrepenenje | A |
dlanjo si je zasenčila oči, spoznala te je, | smehljaje | te je pozdravila ... DOLINAR: Zapri! ZDRAVNIK | A |
tistih očeh - gledale so široko odprte in so | smehljaje | molčale.Takrat sem se spomnila nate; ali ne | A |
sva šla hitro dalje; kakor da se je živ človek | smehljaje | potapljal in se ni mogel utopiti - tako je bilo | A |
tiho V i d a, v temen plašč ogrnjena in se ozre | smehljaje | proti verandi VIDA: Ne kliči je, še nocoj | A |
se mi je, da sem videl svojo mladost. VIDA | smehljaje, | blago: Našel si jo, okleni se je, objemi jo | A |
Roko mi daj ... k ustnicam! Vzpne se, pogleda jo | smehljaje | in omahne.Zahvaljena! | A |
GRUDNOVKA počasi, tišje: Gospod Gornik ... Zopet | smehljaje, | počasi, zapeljivo: Vse te besede - morda so | A |
Jaz ... oprostite ... nisem mislil ... GORNIK | smehljaje | : Nič ne dé, gospod doktor, nič ne dé, prijatelja | A |
prestrašen: Gospod Ščuka, ostanite! ŠČUKA | smehljaje | : Ah!- In takó pojdete od tod? | A |
... GRUDNOVKA se mu | smehljaje | izvije: Zdaj ni mrakú ... in tukaj ni rož ...Ali | A |
... KLANDER | smehljaje | : In spretnost ...Prišel sem na tihem, gospod | A |
Glejte, takó se stvari spreminjajo ... | Smehljaje. | Ali ste mislili, da sem na tleh? | A |
Vse tiho na daljni stepi. Dojenec spanka | smehljaje, | o materi sniva lepi, ki lahno mu zibel maje | A |
pač se nabrenkala cvička; debela mamica čička | smehljaje | se radi dobička. In glej mi ga - polička! | A |
po večerji pride k meni pa naznani mi | smehljaje: | ‚Skoro da bi bil pozabil: Dora te pozdravlj | A |
takrat! po večerji pride k meni pa naznani mi | smehljaje: | ‚Skoro da bi bil pozabil: Dora te pozdravlj | A |
75 . / Bralcu Ni „muza” se meni prikazala, | Smehljaje | se ni mi „lire” podala, Nobene, Ne zlate in | A |
borbi in zmoti, izdihnjen je zadnji vzdihljaj, | smehljaje | se duh mu napoti s krilatci nebeškimi v raj | A |
vršé; kar z zlatega stola devica se dvigne, | smehljaje | mu z živim očesom pomigne in svoje prebele poda | A |
svet začaral s čudesi mi večkrat pogled, tujina | smehljaje | kazala mi kras, le nate sem mislil ljubeče ves | A |
ogledali. Oh veste, rad bi vam govoril veselo in | smehljaje | se, pa ne morem.Kvečjemu vam lahko rečem z jezo | A |
Daj človeku, da si razmaje kosti!« »Prav,« | smehljaje | privoli Stane. Sova naglo zvrne še kozarec | A |
Tujec je molčal. Krčmar je potem | smehljaje | rekel: - | A |
je z ljubeznivim nasmeškom na ustnah ozrla, | smehljaje | se vstala in počasi odšla nekam v notranjost | A |
martinčka, kuščarja v steni, slišim ga. Maša je | smehljaje | se odkimala.Ni kuščar, je rekla, ne da bi to | A |
Zasmejal se je. Polkovnik ga je | smehljaje | nekaj časa molče opazoval; morda je bil podoben | A |
Pečarka je takoj pregrnila, zadovoljno se | smehljaje, | mizo z belim prtom, Rozalka pa je prinesla na | A |
obrtnikom ter jo naloži sebi.« Prijazno se | smehljaje | je čakal Lenart, za kaj se bodo odločili možje | A |
kraljica moja.« Žena pa se je sklonila k njemu, mu | smehljaje | žugala in z glasom, ki mu je pretresel vse živce | A |
Denarja sem ti prinesla, Boštjan,« je šepnila | smehljaje | se.»Tam doli te počakam; kadar utegneš, pa pridi | A |
prazničnostjo beli prtič in so me . / . / stran 6 . / | smehljaje | pogledovali.Gotovo so imeli veliko veselja ob | A |
in ker se je že mračilo, se poslovim in grem | smehljaje | po stopnicah. IV. | A |
radi vidimo, da se nam iz ust kadi! ‒ ji je | smehljaje | odvrnil Jaka. Anica se je nalahko nasmehnila | A |
navduševal ves zbor. ‒In vi morate pomagati! ‒ so | smehljaje | odvrnila dekleta. ‒Vsi bomo pomagali, ‒ so prikimali | A |
le pogledal. A le polne pa so jim izvabljale | smehljaje | kot otrokom.Otipavali so jih, gladili, hvalili | A |
nasmeškom na ustnicah so jih matere rodile, | smehljaje | se nosijo breme in ko pod njim omahnejo, se | A |
nasmejani zahvaljujejo, da niso omahnili že prej, | smehljaje | se legajo v grob, črnih zgodb ne marajo, Tjaževa | A |
svoje mogočnosti se je prizibal po dvorani, | smehljaje | se na vse strani.Ljubica mu je pripravila stol | A |
se je pojavil v kotih kraj ust lahek usmev. | Smehljaje | je pogledal ter rekel: »Dober handžija, dober | A |
naslonila. Drobno korakajoč, se je silila v kratke | smehljaje, | trudno je kimala z glavo in Bajiću se je zdelo | A |
strani poglobila v ljubezen srečne dvojice; | smehljaje | je kimala z glavo, kakor bi hvalila mlada človeka | A |
ponavljal svojo tužno povest, jasnega obraza in | smehljaje | se jo je pravil, kakor bi hotel vliti Vazku | A |
drugi obrok, prvega ste pošteno plačali! In | smehljaje | sem mu molil obročni list pod nos.« | A |
čelu stati na strani neukročenemu Hanibalu, | smehljaje | potrepati po rami značajnemu Kleomeneju, poigrati | A |
niti žganja ne. Če mu ga je kdo ponudil, je | smehljaje | se odvrnil: »Oj ... tega pa jaz že ne!«Tudi tobaka | A |
izjavila, da je jako ... »Niso tuji ljudje,« jo je | smehljaje | potolažil Šipelj, »Smuk je, vaš svak.« Ozrla | A |
je smisel tega predloga in hitel, da vljudno | smehljaje | postavi na mizo tri litre vina različnih vrst | A |
društva, odkar obstoji!« Gospod Jeraj se je kislo | smehljaje | priklonil.»Torej oprostite, gospod doktor!« | A |
molči!« »Ali bosta vse kar sama?« se jima je | smehljaje | se približala Mokarica. »Mama, poglejte! | A |
tega padarja. Kčmar je dečku nogo pretipal in | smehljaje | se ugotovil: »Vaš fant mora šepati, ker mu niso | A |
Edinole od grofa sem se poslovil. | Smehljaje | se mi je segel v roko: »Srečo ste imeli, da | A |
voščila dobro jutro. »Kako se je spalo?« je | smehljaje | se naju vprašala. »Imenitno, izvrstno!« sva | A |
Tedaj se je Epafrodit ozrl, segel v nedrje in mu | smehljaje | se izročil nekaj zlatov. »Ne maram plačila za | A |
rodu Slovenov bo večen spomin na tvoje ukane! | Smehljaje | se je poslušal divjo hunsko pesem, ki jo je | A |
je bila preverjena, da se ji pot posreči, in | smehljaje | se je zaspala kot dober otrok, ki čaka Miklavževega | A |
kako ga naj poplača za njegov trud, on pa jo je | smehljaje | zavrnil, češ večeri na Gradišču so mu zabava | A |
zahvaliti za njegovo dobrohotno prizadevanje. | Smehljaje | se je odklanjal sleherno zahvalo, češ vse dečkove | A |
Ugajate mi!« mu je zaupala prostodušno in mu | smehljaje | pogledala v obraz.Njeno priznanje se je zdelo | A |
poniževalni predlog ni niti razburil in malone | smehljaje | mu je odgovoril nanj. »Imenitna zamisel | A |
nerodnim poklonom pristopil bližje. Gospa je | smehljaje | prikimala, ali ob zvoku starčevega glasu in | A |
Kaj si storil, Aleš?“ ”Nič!“ je jecljal Aleš | smehljaje | in koleno mu je bílo ob koleno. Tedaj pa se | A |
udrtimi, temnimi očmi je gledal naravnost name, | smehljaje | in dobrodušno. ”No ... vidiš!“ je rekel. | A |
mizo, za mizo vesele, ljubeznive obraze, ki ga | smehljaje | pozdravljajo.Že mu je bilo toplo in prijetno | A |
Kam?“ sem ga vprašal. ”Ne vem!“ je odgovoril | smehljaje. | ”Stopiva malo v krčmo!“ | A |
daljave je videla mati mojo bolest in se je | smehljaje | ozrla name, kakor se ozre samo ljubo sonce. | A |
špranjo odprte in zdelo se mu je, da to oko | smehljaje | gleda nanj. ”Dobro vam je, mati! | A |
zjutraj strmeč ugleda z zaspanimi očmi ter napol | smehljaje, | napol jezen zamahne z roko: ”Vrag vas vzemi | A |
poje svatovske pesmi, drevje kraj poti se jima | smehljaje | priklanja, božje sonce jima lije svoj svetli | A |
Hodila je naglo in lahko, ob vsakem koraku je | smehljaje | pokimala z glavo, pogledala izpod slamnika z | A |
mi!“ ”Kam se mudí, kam se mudí!“ je brundal | smehljaje. | Njegove krmežljave oči so mežikaje izbegávale | A |
ogledalu najini pogledi in so se pozdravili | smehljaje. | Zunaj je bila še črna noč; gorela nama je | A |
Natakarica, ki je stala pred nama, naju je merila | smehljaje | od vrha do tal. ”To sta mi ptička ... no, jaz | A |
posuta z žarki čiste mladosti. Pogledala me je | smehljaje | z veselimi rjavimi očmi, spustila je roke v | A |
kakor otrok skledo. ”Kaj misliš,“ je rekel | smehljaje, | ”koliko bi stal tale kolač, cel in okrogel, | A |
On me je vodil po izbah, nazadnje je rekel | smehljaje: | ”To je vse. | A |
prijazno nagnil k njemu in nobene oči ga niso | smehljaje | pozdravile.Zvečer je vprašal: Kam jutri? | A |
pogleda nikamor drugam. Tam je pač Jure in gleda | smehljaje | na svoj prostrani dom ... | A |
pokrižal po čelu, ustnih in prsih; njega pa, ki je | smehljaje | doživel, še poškropil nisi!Tako si brata svojega | A |
eksistira, zakaj Malhus je bedak in lopov. In | smehljaje | bi si zavihal rokave in smehljaje bi dajal klofute | A |
lopov. In smehljaje bi si zavihal rokave in | smehljaje | bi dajal klofute. On, Malhus, bi dajal klofute | A |
kadet Milavec v vsi svoji mladi lepoti ter bi ti | smehljaje | ponudil roko; pozdravil bi ga veselo in bi vzkliknil | A |
me ne pozdravljajo od tam, se ne poslavljajo | smehljaje | mili obrazi, ki sem jih nekdaj ljubil?Kaj ne | A |
rokama, gledal dobrodušno name ter mi pomežikaval | smehljaje; | na njegovem razritem in razglodanemobrazu je | A |
v domačem pogovoru. ”Slabe volje si!“ me je | smehljaje | oškilil tovariš Komar. ”Jaz? | A |
je sedela v temi. ”Rad te imam,“ je govoril | smehljaje. | ”Samo zdi se mi, da je šinila senca mimo in da | A |
resnična, kakor je živa in resnična otroku, | smehljaje | dremajočemu v naročju matere - kraljične. | A |
Pomislila je napol s tiho otožnostjo v srcu, napol | smehljaje; | kakor pomisli mati na bridkost otroka, ki si | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |