sladek (521)

Ali veš, kaj je sreča? Ni duh vijolic, ni	sladek	smehljaj, niso vesele, brezskrbne oči - sreča	A
In kaj je še? Razumna bedarija in	sladek	žolč in gnusna špecerija.Z bogom, prijatelj	A
njega obrne se v strán, Ko mimo gré tujec ves	sladek,	skesán ‒ Za Petra spet nova uganka ‒ sevéda	A
lice. Dežele odsevi so zlati, kjer dvigal me	sladek	je vzlet, kjer moral sem v grob zakopati življenjskega	A
žejen moram vira si iskati, ki pije se iz njega	sladek	mir, mir, ki ga celi svet ne more dati, mir	A
grob! . / . / stran 32 . / V mraku Z mrakom	sladek	mir v prirodo lega, v prsi mi nemir. Na spomina	A
čela potnik znoj, na sredi postoji dobrave, in	sladek	ga navda pokoj, ko tiho v srcu moli ave, ave	A
le prav majhnega mopsa, a z Barbaro hodi prav	sladek	gospod in nosi ji v žepu roks-dropsa. Cecilija	A
plašno k njemu se gorkó teló privije, in	sladek	balzam v težko kri tedaj se mu izlije.	A
Nocoj je velik večer. V vseh mislih upornih je	sladek	nemir, pravičnosti slutim, ljubezni izvir ...	A
tih kot drobna solza, ki je iz oči privrela,	sladek	kot cvetlica, ki je v jutru zacvetela, jasen	A
deklica čvrsto koraka, krepča jo mladost in nek	sladek	čut in sreča, ki z dragim jo čaka. Po gori pleza	A
zuccherina!«. Ose pa obletavajo nož, cuzajo	sladek	sok iz razpolovljenega sadu, ki je položen na	A
v samotnem nasadu pomarančo in si iztisnila	sladek	sok iz njenih režnjev? VII.	A
Pri nas vse bridko dehti.	Sladek	vonj ni še nikoli šel čez te gmajne.Ni šel,	A
neumnosti, samo da bi prišel v besedo. Bil je	sladek	kakor med.Skratka, postal je kmet tiste vrste	A
In zemlja za njimi puhti. In v	sladek	vonj te zemlje seje sejavec.Široki so zamahi	A
. / 46 Je mar studenec v istem izviru	sladek	in grenek?Je mogoče, da je oboje hkrati?	A
kovaška kladiva... Studenec je v istem izviru	sladek	in grenek.Gorje mu, kdor iz njega nalije svojemu	A
kamen se mu odvali s tem sklepom od srca, in	sladek	spanec ga objame. IV.	A
domača živina vsega mravljišča, od katere dobiva	sladek	užitek.Te živalce imajo namreč na hrbtu dvoje	A
ločil vmes in vonj domačega bezga. Zemlja diha,	sladek	je njen dih.Mimo hite silhuete dreves, med vejevjem	A
o umetnosti poslušanja! ‒ O kralj Sahriar,	sladek	mi je tvoj spomin!Pripovedovala sem ti, in ko	A
domu ali zrno v kleščah, tudi žužka, gosenico,	sladek	cvetni listič.Ko so se srečevale s tovarišicami	A
vsa vesela in navdušena. Njeno srce je objel	sladek	nemir, njena duša se je že pogovarjala z Iztokom	A
ob bokih ladje in mu zazibali otožne misli v	sladek	užitek zmage in maščevanja. Živo se je vglobil	A
Lovrek vstopil, je videl na materinih ustnicah	sladek	smehljaj, ki mu ni vedel razlage.Gradnico so	A
sladkega: kakor žlahtna cvetka vzcveta v njem	sladek	občutek, občutek deteta, nad katerim nenehoma	A
globoko zasopel. Še je cilj pred njim, ne tako	sladek	in mamljiv, kakor včeraj, zato pa velik in težko	A
ljubo, ne!« Obupan in solzan, toda prečudno	sladek	glas, ki bi mu Lovrek prisluhnil v najhujšem	A
podpira - drugo bomo že kako opravili!“ Na	sladek	smeh mu je bilo, dolge ustnice pa so se premikale	A
strupa in kaplja nektarja. Ali ta nektar je tako	sladek,	da bi izpil za eno samo kapljo tisoč strupenih	A
Kmalu potem pa se prikaže Majar. Obraz je delal	sladek,	kakor kakov snubec, oči pa so se mu smejale	A
petletni obstanek našega društva. Neizmerno	sladek	čut me obide pri teh besedah, kakor bi pil n	A
težko listje, komaj še razločim pot in kakor	sladek	strah, kakor pričakovanje je v mojem srcu.Pride	A
sijal zaradi dobrote, ali zaradi hudobnosti.	Sladek	in spolzek je bil njegov glas, vajen molitve	A
zvončkov, glasile so se zamolklo božične pesmi.	Sladek	in skrivnosten šum je prihajal kakor iz katakomb	A
zasvetilo ljubljansko mesto. Spreletelo me je kakor	sladek	strah. ”Tam je tvoja prihodnost, še nerazločna	A
blizu njen obraz. Ne vem, kako dolgo sva molila;	sladek	mir mi je legel v srce in zaspal sem z imenom	A
vanj, in omnibus je drdral proti predmestju.	Sladek	nemir je kljuval Anki v srcu, ko se je vozila	A
sence od neba, njene oči jih niso videle.	Sladek	dvom je segel v njeno srce, tisti sladki dvom	A
ust. Tisti večer pa ga je božalo po grlu kakor	sladek	plamen in svetle misli so kipele iz plamena	A
zlati posodi na kaminu je gorelo dišeče olje in	sladek	vonj se je širil po sobi. Iz klečeplastva	A
legala na telo, legala na oči; tako čist in	sladek	mir je bil v duši, da bi ga motila, če bi zgenila	A
molčala. Nato je izpregovoril še drug glas, ves	sladek,	kakor počesan in z dišečo vodo umit. Takrat	A
pozabljeno, tolikokrat zatajeno domovanje, kjer je	sladek,	topel mir in kjer je pravično zadoščenje za	A
zlatega keliha materine ljubezni se izlije v srce	sladek	mir.-	A
ne videl in ne slišal. In vendar je slišal	sladek	glas, tisti spolzki smeh, ki ga je poslušal	A
ljubezni in vse hvaležnosti vredno. Spomin je	sladek	kakor pesem; prsa napne vzdih, zastro se oči	A
naočnike; najbolj strašen pa je bil glas njegov:	sladek	je bil, spolzek in mil, človeku pa so se šibila	A
mnogokdaj zganilo v srcu, kakor neizrekljivo	sladek	in gorek spomin, kakor tiha otroška molitev	A
seboj. V smehljaju materinem je bilo kakor	sladek	počitek po dolgi, dolgi poti, kakor bogato plačilo	A
Lavrin je urno vstal izza mize in smehljaj, napol	sladek,	napol zoprn, mu je šinil preko lic -- tako tiho	A
v neskončnem šumenju, tako srce stiskajoč,	sladek	strah budeč.Tudi polja ni videl prej, živega	A
navadiš tobak žvečiti, zdel se ti bo nazadnje	sladek,	- ko ga pa ješ prvikrat, pljuneš ga iz ust.	A
pokaže, kam drži naravnost moja svetla pot.	Sladek	pokoj se razpenja nad vso mojo dušo, sladek	A
Sladek pokoj se razpenja nad vso mojo dušo,	sladek	pokoj še v tistem nezaslišanem trenotku, ko	A
se je okrenil proti dacarju; nič več ni bil	sladek	njegov glas, nič več šolski; presekan je bil	A
stran 108 . / Po mladih telesih se je prelival	sladek	drget.Usta so molčala, srca pa so molila dalje	A
”Ej, kujon, ne boš ti mene sleparil!	Sladek	si, ampak kujon!“ Posegel je v hlačni žep	A
in ga je spravil. Nato je bil njegov obraz	sladek	in smehljajoč kakor prej. ”Ni bilo preveč	A
spet je bil smehljaj na njegovih ustnih, toda	sladek	ni bil. ”Judež!“ je zamrmral.	A
upanja? ... Če je ostal v njenem srcu še takó	sladek	spomin ... ah, tedaj je to vendar samo spomin	A
obraz. Ni bil več tako gladek, tako oblizano	sladek;	odurna črta se mu je bila zarezala od oči do	A
roko na čelo ... ljubečo mehko roko na srce ...	Sladek	pokoj se mu je izlil v srce, trepalnice so padale	A
take besede, da lijejo človeku v srce kakor	sladek	ogenj!“ ”Tako ti bom pisal!“	A
posebne opombe. Truda sva imela mnogo, ampak	sladek	trud je bil.Vse bi bila lahko poizvedela v župnišču	A
bolj se čudil, da je ta mir tako prijeten in	sladek,	kakor bela mesečina, po spomladanskem nebu razlita	A
srčnim utripom, trije sini in žena dihajo vanj	sladek	spev soglasja, štiri srca govore, pojo in vriskajo	A
globino, poživlja, spaja ... Herbarta zaziblje	sladek	sen ... Nov dan napoči.	A
gnusi se mi jezik jeguljastih Cepolijev.« »	Sladek	je,« se je nasmehnil gost. »Pravičen naj bo	A
Katarine!« Vzel je kelih, ki mu je bil sicer	sladek,	v pomoč in krepilo, in je trpel, ko je pil,	A
stran 56 . / je mir in Lucyin glas je tako čudno	sladek.	Bere od vélike blodnice, ki je delala pokoro	A
zmedi; povesila je trepalnice, da so padle kot	sladek	mrak na belo lice.Štefan je menil: »Nič nisi	A
Svit lojenke igra v njenem licu. Opojno	sladek	je mrak njenih oči, topel trepet njenih ustnic	A
pokojno naslonil v stolu. Prijetno mu je, nekakšen	sladek	mraz se mu prelija po telesu, potem mu je zopet	A
se kadili. Droban je, droban, pa je bogát in	sladek	kot med ‒ oreh kostenec. Kraj vinogradov so	A
Orehi so se kadili. Droban je, droban, pa je	sladek	oreh ‒ kostenec.Kraj vinogradov je poganjal	A
pogledat, če je kje pri tleh le še ostal kakšen	sladek	sadež.Muri je najprej pogledal mene, potem pa	A
nastopu v Ljubljani. Sedaj mu je kraljeval	sladek	smehljaj na licu, prav kakor bi gledal pred	A
pa vi, mož, ali ste zgrizli česen? Ali je bil	sladek?	Kislo ste se držali, mož, kislo!«	A
in ‘hudič’. Kadar je ono izgovarjal, bil je	sladek	kakor med; kadar je pa zahudičeval, tačas so	A
nam prinese črne kave, kar je gostom navadno	sladek,	a neodkladen migljaj, da pride čas ločitve.	A
Obraz se ji je razjasnil in glas ji je bil	sladek,	mil, kakršen more biti samo materin. »Lovrenc	A
bo izrekla le besedico in ‒ vse bo poravnano.	Sladek	smehljaj je drhtel na njenih ustnicah, ko je	A
kraljevali mir, nedolžnost in dekliška resnoba.	Sladek	nasmehljaj okoli Almirinih rdečih ustnic in	A
slavo in čast zdivjana drhal; njemu naj bi bil	sladek	glas zapuščenih vdov in sirot!Tako si misliti	A
najmlajša mladika pa celo k meni sili skozi okno.	Sladek	duh s cvetočih grajskih gredic me objame, ko	A
žarkem soncu. Razburjeno srce mu ublaži zopet	sladek	mir; do svoje smrti se bo spominjal hvaležno	A
život redi in pase, kjer nam vinska trta rase.	Sladek	je njen sad, vsak ga ima rad, gre teb′ in meni	A
život redi in pase, kjer nam vinska trta rase.	Sladek	je njen sad, vsak ga ima rad, gre teb′ in meni	A
slišal včasih v sanjah ‒ to je bil tisti napev ‒	sladek	pozdrav iz zlate detinske dobe.Ko je deklica	A
◆ Brezdelje utruja. ◆ Bridko je trpljenje,	sladek	sad njegov. ◆ Budalasta moč hitro omaga.	A
da bi nas hvalili. ◆ Po opravljenem delu je	sladek	počitek. ◆ Po prvem zlu ni treba klicati še	A
zaljubljencev ni kazni. ◆ Začetek ljubezni je	sladek,	konec pa često grenak. ◆ Začetek vsake stvari	A
Ju očedila. Preoblekla. Poljubčkala za	sladek	sen.Vmes pa njegova melodija: »Vse tiste tvoje	A
blagoslov na njegovem potu, vsak Marin vzdihljaj	sladek	nasmeh sreče! Nič več ni štela dni: vstalo je	A
nekoč na cesti, ko je šel na lov, in kakor je že	sladek,	me je nagovoril; pa sva se pomenila, da z voli	A
kakor ptica ujeda nedolžnega goloba. O, in tako	sladek	je bil njegov glas!»Mamica,« jo je klical v	A
ročice stisnjene v pest, kako se zaziblje v snu	sladek	nasmeh na drobnih ustecah, potem gre Vladoša	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani