rosil (29)

V gredi cvetela roža je bela nanjo je dežek	rosil,	sonce sijalo kadar je žgalo, veterček jo je	A
vil, bodlo trnje me bodeče, roko sem s krvjó	rosil.	S tvojega obličja lile radost žive so očí, pa	A
nabrati. S svojimi lasmi povil, s solzami bi jih	rosil	‒ Al′ komu bi dal cvetlice? saj ni tamkaj več	A
sta bila spet na avtomobilski cesti, dež pa je	rosil	kakor skozi gosto sito.Pravzaprav je bilo ozračje	A
zdrknejo po poti navzdol. Dež ta trenutek ni	rosil.	Elastične nitke, ki so na njih viseli kanci dežja	A
sproti samo tam trosil makova semena. Dež ni	rosil,	a jezero je bilo tam spodaj, kjer so se nehale	A
dve žlebasti borovi skorji; nanju je zdaj spet	rosil	dež. XI.	A
in drzna dejanja. Iz sive nebesne kupole je	rosil	drobcen, skoraj neviden dežek, in tedaj je Luciana	A
nekakšni pogledi in dobro se spomnim, da mi je	rosil	po obrazu dež, v prsih pa sem silovito čutil	A
Kod si hodil, kje si bil, kje si čeveljčke	rosil?	Edino, kar mi je bilo neprijetno ob mojem ptičjem	A
slonečo na dvajsetih marmornih stebrih, je	rosil	v predrobnem prašku dehteči žafran. Mladi patriciji	A
se je vršilo dne desetega maja. Do mraka je	rosil	topel spomladanski dež, pod noč pa se je zvedrilo	A
že pozno na večer. Iz nizkega, sivega neba je	rosil	dež, pomešan z drobnim snegom.Cesta je bila	A
V februarju je bilo, še hladno; dež, ki je	rosil	komaj vidno, kakor iz nizkih meglá, ni premočil	A
hripavega vriskanja. Tiha je bila noč in še dež je	rosil	na blato tiho kakor sneg. ”Zares se je bil	A
Hodil je peš tri ure in dalj. Spočetka je	rosil	redek, mrzel dež, kmalu je začel naletavati	A
knjige sem držal pod pazduho. Rahel dež je	rosil,	oblaki pa so bégali ter se razmikali tako naglo	A
Francesca Pescara, ki je nekdaj s srčno svojo krvjo	rosil	bojno polje tožne Pavije!Zadaj je ugledalo srečno	A
huda nesreča, njega, ki je s svojo srčno krvjo	rosil	zemljo okrog sebe.Skoro prinese dekle mrzle	A
pot je bila čedalje bolj nezložna; dežek je	rosil	in rosil. »Nič po lepi poti nas ne vodiš, Budislav	A
bila čedalje bolj nezložna; dežek je rosil in	rosil.	»Nič po lepi poti nas ne vodiš, Budislav!« je	A
Kje si hodil, kje si bil ‒ kje si čeveljčke	rosil	‒?« se mu je smejala in se mu je nagajivo umikala	A
Kod si hodil, kje si bil, kje si čeveljčke	rosil?	Narodna pesem Med takim premišljevanjem je	A
Kod si hodil, kje si bil, / Kje si čeveljce	rosil.	").V baladah imamo velikokrat kot potujoči verz	C
ni bilo prav lahko prehiteti, poleg tega je	rosil	dež in moje gume mi niso nudili pravega oprijema	D
švignili proti nebu rdeči plameni. Dež je narahlo	rosil	drugo jutro na ostanke orjaškega štirimotornika	D
ostanke orjaškega štirimotornika, narahlo je	rosil	na ostanke ponesrečene posadke. Zastonj so	D
ključ. Ne pozna življenja, komur lic ni znoj	rosil.	Kdor za prihodnje dni ne skrbi, življenja vreden	D
pokliče na telefonsko številko 01/519 04 24 ‐	Rosil	Janez Rožič, s. p., Ljubljana.Smo namreč proizvajalc	P

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani