retorika (1.129)

veličastni patos in nje . / . / stran 39 . / gova	retorika,	s katero je dajal duška svojim vzvišenim mislim	A
»Kako? Kakšna	retorika	neki!« »Kaj pa drugega!	A
izrečen v Kritiki praktičnega uma: filozofska	retorika,	filozofska poza - v najboljšem primeru dobro	B
stihi o uporu, ki pa so v bistvu pusta mentalna	retorika.	Razumljivo je tedaj, da zbirke nisem mogel ne	B
literaturo - in jih ne dojame niti stilistika, ne	retorika	ne poetika. Sodijo v umetnost, a ne postanejo	C
postanejo umetniško delo. To dokazujejo stilistika,	retorika,	poetika, ki jih praviloma ne sprejemajo za predmet	C
ugotavljati prikriti pomen članka, ki ga posredujeta	retorika	in "ozgodbenje", torej uporaba besed, zveza	C
umetnosti oz. vede: pesništvo, filozofija in	retorika.	Zvrst sama se je razvila iz epike.	C
bolj kot filozofija je zgodovino zaznamovala	retorika.	Podobno kakor filozofi se tudi govorniki (Izokrat	C
Od svojega prodora v 4. stoletju je torej	retorika	zaznamovala zgodovino, vendar so tej le priznavali	C
obrabljenih izrekov, je vplivala tudi sodobna	retorika,	vendar žal do te meje, da je njegovo besedilo	C
umetniki besede, za razliko od Rimljanov, ki jim je	retorika	pomembna le za uspešno javno nastopanje (torej	C
družbeno ‘odgovornih’ posameznikov. Skratka, ta »	retorika	antiretorike«, lastna modernemu zgodovinopisju	C
ki bo bolj ali manj »preslikalo« resničnost.	Retorika,	poetika, celo dialektika (v srednjeveškem pomenu	C
slika nastane, če menimo, da ima primarni pomen	retorika	ali, splošneje, miselne in jezikovne konvencije	C
Temu bi lahko rekli »izkrivljeno« branje.	Retorika	raziskovanja in dokazovanja se ravna po načelih	C
Podobno kot Arnaldo Momigliano v slovitem eseju »	Retorika	zgodovine in zgodovina retorike« tudi on meni	C
katere se nanaša. »Diskurzi, ki jih analizira	retorika,	se nanašajo na neko specifično skupnost, ne	C
izključuje dokaza v okviru skupnega znanja. »	Retorika	se giblje v polju verjetnega, ne pa v polju	C
zagotovo pa ne v dekonstruktivističnem smislu, da »	retorika	radikalno spodnese logiko in odpre vrtoglave	C
umetnosti (septem artes liberales): gramatika,	retorika,	dialektika, aritmetika, geometrija, glasba in	C
4.	Retorika	poze: Hannah Wilke in radikalni narcizem feminističnega	C
tistim, kar je Craig Owens bistro poimenoval "	retorika	poze"(48). Delo Wilkejeve, ki vztrajno izreka	C
telo naturalizirano (postati nevidno), če naj	retorika	transcendentalizma uspešno opravi svoje delo	C
4	RETORIKA	POZE: HANNAH WILKE IN RADIKALNI NARCIZEM FEMINISTIČNEGA	C
objektizacije (tega, kar je Craig Owens poimenoval "	retorika	poze"(455)), omajejo spolno opredeljena nasprotja	C
jaz za druge želje in identifikacije). (461) "	RETORIKA	POZE" Pozirala sem celo med spanjem.	C
dinamiko zgleden primer združevanja telesa (	retorika	poze) in uma ("jaz" kulturne produkcije): Wilkejeva	C
Wilkejeve kot podobe; obenem pokažejo, kako se je	retorika	estetike razvijala na račun žensk, katerih telesa	C
je postalo več kot jasno, kam nas vodi takšna	retorika,	ki se ponaša z desničarskim govorjenjem o "družinskih	C
Schneemannovo v nasprotju z Wilkejevo bolj kot	retorika	statične poze zanimajo retorika naključnosti	C
Wilkejevo bolj kot retorika statične poze zanimajo	retorika	naključnosti, telesno gibanje in boemstvo, ki	C
kartezijanski subjekt; narcizem; o moškosti	retorika	poze; seksualna nenormativnost; subjektiviteta	C
op. 613 Nead, Lynda o kantovski estetiki;	retorika	poze Nemezis	C
627; o body artu; o postmoderni umetnosti;	retorika	poze op. 455 Padle slike (Benglis)	C
seksizmu op. 493; rasa / nevidna znamenja;	retorika	poze plastična kirurgija	C
Poteze čopiča (Wilke) poza, glej geslo	retorika	poze Prah si in v prah se povrneš (Flanagan	C
Reinkarnacija svete Orlan (Orlan) op. 672	retorika	poze feminiziranje moški pogled reverzibilnost	C
falični transcendenci; pogled in poziranje rak in	retorika	poze in smrt; subjektiviteta teatralizacija	C
jezikoslovnim konvencijam, kot so sintaksa, semantika,	retorika	itn. Povsod, kjer se gib ne ujema z idejo, kjer	C
George A. Kennedy KLASIČNA	RETORIKA	TER NJENA KRŠČANSKA IN POSVETNA TRADICIJA OD	C
dandanes dosegljivega v slovenščini. Slovenska	retorika	je zastopana v posebnem dodatku z razpravo in	C
ki seže tako široko kot Kennedyjeva Klasična	retorika,	seveda predstavlja precejšen prevajalski oreh	C
Nada Grošelj KLASIČNA	RETORIKA	TER NJENA KRŠČANSKA IN POSVETNA TRADICIJA OD	C
POGLAVJE TRADICIONALNA IN KONCEPTUALNA	RETORIKA	"Retorika" in različice te besede v drugih	C
TRADICIONALNA IN KONCEPTUALNA RETORIKA "	Retorika"	in različice te besede v drugih jezikih izhajajo	C
uporabljali za to, čemur se je kasneje reklo "	retorika"	. Pogosto so v smislu retorike uporabljali tudi	C
argument, razlog". Natančno vzeto je bila	retorika	v Grčiji civilna umetnost javnega govorjenja	C
s tem ustvarili to, čemur pravimo "klasična	retorika"	, namreč družbeno in politično prakso ter zbirko	C
to prakso opisujejo ali ponazarjajo. Klasična	retorika	se je nato prenesla v srednji vek, renesanso	C
Kvintilijana in drugih grških ter rimskih virov.	Retorika	v smislu sredstev ali tehnik prepričevanja se	C
retoriko. Govorec ali pisec ima neki namen,	retorika	pa določa poti, kako ga doseči ali vsaj poskušati	C
Ena od teh je pojem prvotne retorike. Prvotna	retorika	je retorika, kot so jo pojmovali Grki, ko so	C
pojem prvotne retorike. Prvotna retorika je	retorika,	kot so jo pojmovali Grki, ko so v petem stoletju	C
pr. Kr. prvič opisali tehnike te umetnosti.	Retorika	je bila prvotno umetnost prepričevanja, uporabljali	C
sredstvo tako Cerkve kakor države. Drugotna	retorika	pa se po drugi strani nanaša na retorične tehnike	C
osrednjega pomena; to vlogo prevzame besedilo. Ta	retorika	se pogosto kaže kot stalne fraze, retorične	C
v katerem delo nastane. Vendar tudi drugotna	retorika	pripomore k temu, da govorec ali pisec doseže	C
kolidžev in univerz, je v veliki meri drugotna	retorika.	Najpomembnejši vzrok za letteraturizzazione retorike	C
in povečana vloga pisanja v družbi. Drugotna	retorika	se pojavlja tudi v umetnostih, ki niso književne	C
ki jih najdemo v tej knjigi, sta tudi, da je	retorika	v tradicionalnih družbah predvsem sredstvo za	C
govornike na sodišču, medtem ko drugje sodna	retorika	ni bila predmet posebnega zanimanja, in drugič	C
Heziodovih del Teogonija ter Dela in dnevi.	Retorika	v homerskih pesnitvah Homerske pesnitve rišejo	C
takšno delitev je vpeljal Aristotel. Svetovalna	retorika	je po njihovem skušala dognati, ali je neko	C
Platona in drugih filozofov, da je edina prava	retorika	tista, ki govori resnico.Poleg priložnostnih	C
civilizaciji. Tehnična, sofistična in filozofska	retorika	Šesto, peto in četrto stoletje v Grčiji so	C
so jih poskušali opisati Grki, je bila tudi	retorika.	Opis retorike je tako kot na drugih področjih	C
konceptualizirani teh struj bi lahko rekli tehnična	retorika,	kajti to je retorična teorija iz tékhne ali	C
tékhne ali retoričnega priročnika. Tehnična	retorika	je nastala iz potreb demokracije v Sirakuzah	C
govorne situacije, ki jih je opredelil Aristotel (	Retorika	1,3,1) -- govorca, govora in poslušalca --,	C
govorca, govora in poslušalca --, se tehnična	retorika	najbolj osredotoči na govor, in to na račun	C
tradiciji je "umetnost prepričevanja". Tehnična	retorika	petega in četrtega stoletja v Grčiji je predhodnica	C
veku in tako tudi kasnejšim dobam. Tehnična	retorika	se je večkrat spogledovala z letteraturizzazione	C
razvila v petem stoletju pr. Kr., je sofistična	retorika.	To je retorika, kot so jo pojmovali Gorgias in	C
stoletju pr. Kr., je sofistična retorika. To je	retorika,	kot so jo pojmovali Gorgias in drugi sofisti	C
Nazianški, prešla v krščanstvo. Sofistična	retorika	je bila močnejša v bizantinski tradiciji kakor	C
odločitvam ali takojšnjim dejanjem. Sofistična	retorika	je naravno plodna podlaga za amplifikacijo ali	C
ji zagotovile preživetje. Tako kot tehnična	retorika	je tudi sofistična večkrat prestala letteraturizzazione	C
besedne spretnosti. Tretja struja, filozofska	retorika,	se je pričela s Sokratovimi ugovori v Platonovih	C
sporočila ter učinku na poslušalce. Filozofska	retorika	je tesno povezana z dialektiko ali logiko, z	C
povezana s tehnično ali sofistično. Aristotelova	Retorika	je klasično delo filozofske tradicije, vsebuje	C
treh tradicij. V srednjem veku se je filozofska	retorika	kazala predvsem v dialektiki, medtem ko je v	C
tretjem stoletju po Kr., ki je povabila slavnega	retorika	Kasija Longina, da je prišel živet na njen dvor	C
POGLAVJE Tehnična	retorika	Potrebe demokracije v Grčiji so spodbudile	C
ki smo jih pravkar omenili) je tako imenovana	Retorika	za Aleksandra.V njej vidimo napredek v primeri	C
priročnikov je daleč največje pozornosti deležna sodna	retorika,	medtem ko sta svetovalna in slavnostna omenjeni	C
kariera, so študirali iz priročnikov, kot je	Retorika	za Herenija, ali pa so za svojo uporabo sami	C
dela o tem predmetu, na primer Aristotelova	Retorika	in Ciceronov spis O govorniku.V renesansi so	C
argumentiranje, razporeditev snovi in slog.	Retorika	kot veda je izgubila svojo osrednjo vlogo v	C
klasične kot tudi raznih "novih". Aristotelova	Retorika	je s svojim filozofskim pristopom k predmetu	C
POGLAVJE Sofistična	retorika	Priročniki niso bili edini vir znanja za tiste	C
stališč je nazorno kazalo, kakšen potencial ima	retorika	za družbene spremembe, omogočalo pa je tudi	C
v antiki. Pogosteje so ga šteli za bistrega	retorika	kakor za filozofa.Ko se pojavi v Platonovem	C
posnemali. Mnogim sofistovim privržencem se je	retorika	zdela razvedrilna igra, ki ni nujno imela povezave	C
učenci. Izokrat ne uporablja samostalnika "	retorika"	, morda zaradi Sokratove kritike (čeprav za oznako	C
Izokrata, ko ugovarja pravilu o zgoščenosti (	Retorika	3,16,4).Izokrat je verjetno prispeval k retorični	C
brezhibni. Toda sofistika, prav tako kot sama	retorika,	ni nujno izprijena, dekadentna ali brez okusa	C
POGLAVJE Filozofska	retorika	V tradicionalnih družbah so izrazi nezaupanja	C
lahko druge naučijo umetnosti govorjenja, pa je	retorika	postala ranljiva za kritiko.Namesto molče priznanih	C
si je želel govoriti v javnosti. Ker je bila	retorika	tesno povezana z demokratično ureditvijo in	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani