nova beseda iz Slovenije

razbojnik (791)


pridigaj jim take pridige! Reci razbojniku, da je      razbojnik,      pa te udari s kolom po glavi ter poreče: nisem  A
te udari s kolom po glavi ter poreče: nisem      razbojnik!      Na pragu v ozadju se prikaže župan, v  A
res, ata, sam je padel. KANTOR: Sem pojdi,      razbojnik!      PEPČEK: Pahnil me je!   A
KRIŠTOF KOBAR, imenovan PETER; umetnik in      razbojnik.      Njegov obraz je obrit, svetál in prijeten.  A
to hišo Krištof Kobar, tat, kontrabandar in      razbojnik?      JACINTA sklene roké, tiho in plaho: O Peter  A
Krištof Kobar! Tudi kontrabandar nisem, ne      razbojnik      in ne rokovnjač!Komaj tat!  A
Krištof Kobar, tat, umetnik, kontrabandar in      razbojnik?      VSI molčé okameneli.   A
Krištof Kobar, tat, umetnik, kontrabandar in      razbojnik,      ki se je priklatil v dolino šentflorjansko,  A
ubog in klavrn: Kako bom umetnik, kako bom      razbojnik?     Sirota sem iz doline šentflorjanske; Mojzes,  A
krščenega človeka, z njim pa je prišel največji      razbojnik      današnjih časov, imenitni Krištof Kobar.Ampak  A
in z zasmehom našim sta pobegnila zlodej in      razbojnik,      je pobegnil za njima tudi tisti repék, sirota  A
Kdaj stanoval je zmaj v tak lepi hiši?      Razbojnik      milosrčni!Grozovitež angeljskoblagi!  A
tesan na poti nerani pod goró, mogoče bi me      razbojnik      ubil pod gozdom in me za vedno skril. Sezi z  A
razbojnikov sin, da se oče spokori, kakor se je Dizma,      razbojnik      ob Kristusovem križu!« Pogledal sem na uro;  A
prišel pred dnevom domov. Drugi dan me je »     razbojnik«      čakal že na vse zgoda. Prinesel je košaro lepega  A
glavo in čakam v zasedi s sekiro v roki kakor      razbojnik.     Naj bi me videl kdor koli, ne bi verjel svojim  A
Bog že ve, kaj dela?      Razbojnik      in tat tudi vesta, kaj delata.In če ti potisnem  A
pošten, miren, pobožen in ne vem kaj še vse!      Razbojnik      je!Kaj pa more biti dobrega in pametnega iz  A
nogami in komaj pokazal vrata ter izdavil: »Ven,      razbojnik!     « Drugi dan so me peljali k ravnatelju  A
Rinaldini, Colarich, Tunney, Trotzki, Carnera.      Razbojnik      Colarich je bil sploh sijajen dečko; poklal  A
Ali je to sploh berač?      Razbojnik      je, boljševik, pa ne berač.Mar misli, da mi  A
duši. Bil je to resnično tič, falot, fakin,      razbojnik      ali kar hočete; navsezadnje je bil le pogumen  A
še dobro, ampak vrniti se v domačo vas kakor      razbojnik,      kakor potepuh, to ga je skelelo do dna srca  A
zdaj na stara leta pa se vrača kakor capin in      razbojnik      v svojo vas.Sicer pa ni tako hudo, saj ga doma  A
pa se potem treseš kakor paglavec? Saj nisem      razbojnik.     Ali sem mar koga zaklal, da bi se moral skrivati  A
bilo malo. Tu pa tam se je pojavil kakšen velik      razbojnik.      Takrat ljudje še niso bili tako pokvarjeni.  A
Martinovega nastopa, umaknila se je in pristavila: »      Razbojnik      ni, ampak tat je pa le, tat.« »Tat,  A
Potepin!      Razbojnik!      Bandit, ki je enkrat že strohnel na Španskem  A
pomakne bliže skodelico vročega mleka. »Vsak      razbojnik      se boji, pa naj si bo do zob oborožen,« se oglasi  A
lahko odločiti, naj se tatu roka odseka, naj      razbojnik      v ječi strohni, naj puntarski kmet na galeji  A
ubijalec in posiljevalec, ropar, tisti levi      razbojnik,      ki ga niti Gesta ni mogel imenovati, kajti na  A
zlasti, če so krščanski. Tisti soldat ali      razbojnik      ali kaj je, pa je s hudiča.Ponoči kriči.   A
pada, že se je obrnil in dirjal navzdol kakor      razbojnik,      ki mu je pravica za petami. »Oh, hvala Bogu  A
pokazala je na Gašperja ‒ »ki gleda kakor levi      razbojnik,      je prevrnil ubogemu dekletu košaro z jabolki  A
sploh pomislil kaj takega?« je v zadregi odvrnil      razbojnik.     »Samo tvoje spretne roke občudujem in obžalujem  A
vendar oba veva, da voda ne more zgoreti.«      Razbojnik      je poljubil svojo pametno ženo na lica, skril  A
preskočil grmovje in se zavihtel predenj. Ubogi      razbojnik      se je tako ustrašil, da je kar dvignil roke  A
se, da se tej usodi ne boš mogel izogniti.«      Razbojnik      je padel na kolena in ga milo prosil, naj se  A
premislila, preden je odgovorila. Njen mož je bil pač      razbojnik,      ki tudi ko je živel doma, ni rad popravljal  A
sit sem, kot nisem bil že dolgo,« je odvrnil      razbojnik.     »Pomagal sem pod večer tam ob potoku neki ženici  A
smo vsi njegovi enako ljubljeni otroci! Tat in      razbojnik      si zavetje najde; jaz ga iščem zastonj!Kam se  A
Prišel je snoči, ko sem hotel zapreti, k meni      razbojnik      ‒« »Hajduk?« je hitro vprašal Vilar, ker hajduki  A
vse skupaj pognal preko Save?« »Milošević ni      razbojnik,      ampak nesrečen človek je, mučenik in poštenjak  A
norca se razveseli Čumurpaša kakor miš mačke ali      razbojnik      orožnika,« je rekla gospodinja in šla v kuhinjo  A
kolenih in nekako zdrknil vase. »Kaj iztika      razbojnik      krog moje hiše?« »Pomirite se, gospod Samojlo  A
porogljivo migal z glavo, kakor bi hotel reči: Ta      razbojnik      ti ne bo dolgo hvaležen. Precej po orožnikovem  A
tvoj konj pred mojo kočo. Z njega je skočil      razbojnik,      ki je nekdaj ušel iz manastirja, potem iz ječe  A
jih je še kaj bilo!« . / . / stran 51 . /      RAZBOJNIK      CEFIZELJ IN OBČINSKA BLAGAJNA Kolikršen razbojnik  A
RAZBOJNIK CEFIZELJ IN OBČINSKA BLAGAJNA Kolikršen      razbojnik      je bil razbojnik Cefizelj, to je presegalo sleherno  A
OBČINSKA BLAGAJNA Kolikršen razbojnik je bil      razbojnik      Cefizelj, to je presegalo sleherno dostojno  A
če je naneslo in bi ga bil moral srečati.      Razbojnik      Cefizelj pa je bil zakrknjen grešnik, nič ga  A
bilo v pisarni župana, drugače bi bil grozanski      razbojnik      nemara ukradel še župana in pustil potrdilo  A
je bil privezan in mu je visel okoli vratu.      Razbojnik      Cefizelj pa ni vedel, kje je ta ključek, niti  A
strahovitega kupca, potem je hitel nad policaja: »     Razbojnik      Cefizelj je ukradel občinsko blagajno!Teci v  A
kar iz svojega primaknil Cefizelj, grozanski      razbojnik.      SEMENJ V BUTALAH Tepanjčani so imeli vsako  A
razbojnika Cefizlja, kajti se je bil grozanski ta      razbojnik      brez strahu in brez sramu zopet pritepel v Butale  A
je hosta, v tisti hosti je strašil grozanski      razbojnik      Cefizelj in se ni bal ne boga ne butalskega  A
prišel drugi, vsak drugi pa bi bil hujši. Čul je      razbojnik      Cefizelj, s kakšno vnemo da preži butalski policaj  A
imate kletko?« Je videl policaj, da res tišči      razbojnik      Cefizelj kapo ob tla. Pa je počenil še policaj  A
policaj poleg kape in je dejal: »Poznam te,      razbojnik      si, Cefizelj.Jaz pa sem butalski policaj.   A
morski strah, ampak bo morski strah Franek. Ti      razbojnik      ti grdi!Razbojnik si, da veš!   A
Ti razbojnik ti grdi!      Razbojnik      si, da veš!Dimež si, da veš, Dimež, strah kranjske  A
Ta torej sploh ni bil živi Bog, ampak levi      razbojnik,      pred tem pa prisega sploh nič ne velja ‒ naj  A
ga zadeli stroški. Pa je oni nesrečni levi      razbojnik      zasukal stvar ravno narobe! Toda ena pravda  A
varčevala, da boš kdaj kaj imel, ti pa si takšen      razbojnik.     Sram me je, da si moj sin!   A
prilika ugodna. In hitela je praviti: »Kocmur, ta      razbojnik,      ne gre iz šupe, kakor da je part njegov, pa  A
in zmajal z glavo ‒ ali se staremu blede? »     Razbojnik!     « je grčal starec.»Daj mi ga nazaj, Tončka!«  A
»Zmerjali pa ne boste! Kdo je      razbojnik?     Kdo kaj hoče tistemu vašemu Tončku?   A
mi krojači prejamo do polnoči ‒ pa me sreča      razbojnik      in zakriči: Dušo ali denar!Jaz pa sabljo po  A
tiskano, da je padel Pičolinov Šimek, tisti      razbojnik      in pijanec, vse fare pokora, zastavim konja  A
»Ne lažeš! Nazaj! Tunjuš je velik      razbojnik!     « * četverovprega. Obrnili so težki voz.  A
Upravda.« »Upravda je krščenik, to se pravi      razbojnik.     Zato ima vlačugo za ženo, zato ima Hilbudije  A
Dva dni prej, hahaha!« Zakrohotal se je kakor      razbojnik.      »Tiho, norec pijanski!  A
popil in je šel. ”Pijan je tisti Andrejaz,      razbojnik      lačni, nevernik!Sanjalo se mu je Bog vedi kaj  A
krepko za uho ter ga pošteno stresel. ”Če si tak      razbojnik,      da se mi potikaš po spovednicah od jutra do  A
nikoli ne bo privolil, da bi ti storil neveren      razbojnik      kaj žalega!Ne samo zaradi tistih lepo tkanih  A
roko tako hitro in s tolikim strahom, kakor      razbojnik,      ki je bil ponoči odprl tabernakelj in je ugledal  A
kakor o vremenu. ”Prej si bil tat, zdaj si pa      razbojnik!     “ Traven se je narahlo nasmehnil izpod pipe  A
poravnal izgubo? Kdo? Majar, ta slepar, ta      razbojnik!     Veján začne besneti, toda naposled se umiri in  A
tuje, neprijazno; stal sem pred učiteljem kakor      razbojnik      pred sodnikom. S knjigami pod pazduho sem  A
tovarišem na senu. Tisti tovariš je bil velik      razbojnik,      imel je pegast, nesramen obraz in je vedel vse  A
Alojzij, ali te je kaj sram?“ ga je vprašal      razbojnik.      ”No, učenjak, ali bi bral z nama še kakšno  A
v krčmi. Nihče ni bil oskrunjen, še pegasti      razbojnik      ne.Bridkost je bila v srcu edinole zato, ker  A
rami. ”Ali veš, komu je bil na las podoben ta      razbojnik?     Možu tvojemu, ki je šel po svetu!“   A
Višarje, pa še ne bo zadosti za tvoje grehe,      razbojnik!     “ Lenart je pokleknil k zidu, nagnil je glavo  A
popoldne, ob takem času. Kdo pač je bil tisti      razbojnik?     “ ”Jaz ne!“ je iztisnil Lenart mukoma iz suhega  A
svetla lica, pokazal s prstom nanj. ”Tat,      razbojnik,      rokovnjaškega semena sad!Vstani!“   A
Jernej se je hudo začudil. »Kdo je      razbojnik?     « Koščičasti kmet je hitel mimo in ni  A
izmed njih: povejte mi, čemu me žalite? Tudi      razbojnik      ima svojo pravico in svoje postave, ne krade  A
nikoli ni videl in ki je morda kontrabantar in      razbojnik?      -Jaz pa sem Jernej z Betajnove in sem prišel  A
Izgovarjal sem se v zmedi: ”Kaj      razbojnik      in rokovnjač!Le to sem si prišel ogledat, le  A
poravnano in pozabljeno. Jaz edini sem ostal      razbojnik,      mene edinega so še nadalje vlačili od sodnikado  A
Mar mi je ljudi! Vsak med njimi je hujši      razbojnik      od mene!“ ”Kaj si storil, da so te gnali  A
požigalci, tatovi in ubijalci, sem bil sam najhujši      razbojnik.     Zakaj drugi so se smejali in so zbijali kvante  A
iz daljne Kine. Namah so vsi vedeli, da sem      razbojnik,      da so me bili biriči vlačili križem po ječah  A
kakor sem bil. Očitno je bilo brez besed, da sem      razbojnik.     Cmeravec edini je cepetal z nogama, opletal z  A
in hudodelci. . / . / stran 219 . / Kaj je      razbojnik      in kaj je hudodelec?Oboje sem bil na papirju  A
iztegnil. ”Tega imaš na vesti, zdaj si prav res      razbojnik!     “ me je prešinilo na tihem; strah pa me ni bilo  A
in jezen. ”Kadar bo velik, takrat pa pojde,      razbojnik,      požigalec, namesto da bi odslužil kruh, ki ga  A
Prijel je za konec vrvi in je vlekel. ”Kakor      razbojnik      gre skozi vas!“ je rekel kmet, ki je stal na  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA