nova beseda iz Slovenije
ga za znamenje, da me ljubiš. GOSPA se | prikloni: | Nežka vse vzame. MATIČEK na stran: Al more | A |
svidenje, cenjena gospoda. Turjaški se rahlo | prikloni | in odide.Seebach in Lamberg se spogledata. | A |
kako dolgo.) Glasen smeh vseh, Seebach se | prikloni, | nadvojvoda Karel gre proti vratom.Seebach za | A |
SONJA: Odličen plesalec je. Plesalec se | prikloni, | pograbi Milko in zapleše z njo.Tudi Sonja in | A |
zanesljiv fant.) Se nasmehne Janezu. Janez se | prikloni. | JANEZ: Die Herren können sich auf mich | A |
18. Tiffernus se | prikloni, | Trubar vrne pozdrav. ANDREAE: Verzeiht | A |
TEXTOR: ... takšnega ... Turjaški se | prikloni | z glavo in že odide, zadnji stavek med vrati | A |
tudi pianista imate. Emerik vstane in se | prikloni. | DOKTOR: Nekoč je igral z Leningrajsko filharmoni | A |
je njegove škornje prav trdo slišati, in se | prikloni. | VOLODJA (zaploska, dvigne roke, kakor da | A |
in jo vljudno ponudi Jožefu. Jožef se nalahno | prikloni, | vzame z dvema prstoma.Franc vzame Jožefu izza | A |
O, gospôda imenitna, nikar ne zamerite! Se | prikloni | in govori spačeno.Oprostite, ako sem bil tako | A |
in zaslužne rodoljube! ZLODEJ se globoko | prikloni. | DACAR: Ampak šepa! | A |
in tlačanov, da ukazujem: na kolena, hlapec, | prikloni | se, poljubi mi nogó! PETER: Fiat! | A |
plah, ostane med durmi in se takoj odkrije in | prikloni: | Hvaljen Bog! PETER: Davek! | A |
/ . / stran 109 . / Špalir se še globlje | prikloni. | PETER razprostre obedve roké: Preljubi | A |
potlej Abdalah odneha.« Vrsta vojev tiho se | prikloni. | iz šotora gre, da zbere vojsko. Pred visokim | A |
pripravljen na raj!” To reče in se ji globoko | prikloni, | sladkó mu nasmeja se Uršika zala: “Nobene stopinjice | A |
stran 173 . / Pristopi vsível služabnik, | prikloni | pred njím se do tál: ”Že vladajo midi svobódne | A |
najlepših. In ko pride Hamor do šatorov, se | prikloni | Jakobu in pravi: ”Vzemi, Jakob, kar ti v | A |
njenih ustnic gorki dih. Moj prijatelj se | prikloni, | da v očí ji vidi sladke, in rokó ji mehko | A |
njenih usten vroči dih. Moj prijatelj se | prikloni, | da v oči ji vidi sladke, in rokó ji mehko | A |
roki!« zadrhti plavici glas. In spoštljivo se | prikloni | cvetki zlat pšenični klas. Dvoje jasnih slik | A |
smehlja, sanjam izgnanega. Se kvartetu spet | prikloni | starec, blizu je pečina. Se bojim, v telesu | A |
in zmeraj manj razume, na kaj. In ko se pav | prikloni, | ko mu Katarina prikima, ko oni spet brezskrbno | A |
narejena prostorna izba, in ponižnosti je vajena, | prikloni | se tedaj, ko vstopiš, da se ne zadeneš ob strop | A |
more sčasoma dobiti tudi več. Avguštin se mu | prikloni | do tal in gre k svoji mizi ter piše, da mu je | A |
prijatelj narodnih pesmi.« Julija se lahno | prikloni. | »To vam bo morebiti mogla Berta bolje ustreči | A |
prilika, nocoj in morebiti nikoli več. Zdaj si ga | prikloni, | dokler ne bo prepozno.Le nekoliko korakov in | A |
zapor za tisoč let. ‒ Pojdi!« Hudobin se mu | prikloni | in odide prvič na potep po zemlji. Ko je Hudobina | A |
Dober večer, sveti mož!« lepo pozdravi Vid in se | prikloni | puščavniku. Puščavnik počasi zapira knjigo in | A |
njegovo ime si je zapomnila! Kakor v sanjah se ji | prikloni, | kakor v sanjah jo vidi, edino izmed vseh, kako | A |
pogledom se poslovi od deklice, nato se ji globoko | prikloni | in počasi odide po poti, po kateri je prišel | A |
to stran, - glejte!“ Gospá se vnovič globoko | prikloni, | nasmehne se vsa blažena in namigne z roko dvakrat | A |
prideš, sinko moj, pridi s klobukom v roki, | prikloni | se tudi kanarčku v veži.Sedel boš pa tam v kotu | A |
si ga navadni razum ne vé razlagati. Teló se | prikloni | nehoté, nehoté poseže roka po klobuku in spoštljive | A |
da ni umetnik ... Kaj je umetnik tisti, ki se | prikloni | svojemu modelu in pokaže na podobo: ”Podoben | A |
Kdo pa je on, a?“ Anastasius von Schiwitz se | prikloni | globoko, ter pravi: ”Antonius Schiwitz, perorezec | A |
”Klanjam se, gospa Travnova!“ Anton se | prikloni | in odide s sarkastičnim nasmehom krog bledih | A |
Prosto!“ Milkovič vstopi in se ponižno | prikloni. | ”Častiti gospod, prišel sem k vam z imenitno | A |
povešeno glavo, tišine, samote in bridkosti željan. | Prikloni | se pobožno pred sveto podobo, prilije olja večni | A |
klobuk sneti z glave, in tudi ne, kako naj se | prikloni | telo, da ji bo všeč.Mislil sem, da je pobožno | A |
obolus, peklenske gostilne peklenski gospodar? | Prikloni | se nam, kakor se priklanjaš Volku Engelbrehtu | A |
Damus veniam!« odgovorila je družba slovesno. » | Prikloni | se tem dobrim gospodom, ki ti za danes skažejo | A |
Razoglava sta pristopila potem ter z globokimi | prikloni | poljubila belo roko, katero jima je iz voza | A |
Bogomir pozdravi. Oni se | prikloni | in kakor blisk mu šine pogled po mladem človeku | A |
Amalije Murnove. »Gospodična Amalija!« reče (in | prikloni | se nekako takisto, kakor bi se priklonil cerkveni | A |
pričujoče, poda roko dekanu Muharju in se hladno | prikloni | domačemu župniku. Potem pa se prične razgovarjati | A |
nagnila glavo, toda prav malo. Bogomir se globoko | prikloni. | Iz njegovih pogledov je morala sklepati, da je | A |
Radostilo jo bo, videti vas!« Bogomir se globoko | prikloni. | Grof je govoril tako, da se je moralo čuti iz | A |
storiti. Ko bliže prideta, se Pavle ponižno | prikloni | in gre obema roko poljubit ter reče: »Moj gospodar | A |
regovoriti. Potem se vendar srčnega stori, se ponižno | prikloni | in reče: »Žlahtna gospa Kordula, kajne, vaš | A |
škof hočejo nekaj povedati.« Škof Pavel se | prikloni | vsem povabljenim, rekoč: »Ne boste mi zamerili | A |
da bom deležna vašega veselja.« Francoz se | prikloni | zahvali za dobrote, obljubi zvesto sporočiti | A |
da vam bo veselje delal.« Svetin se ponižno | prikloni | in obljubi, da bo priden in pokoren.Lez osem | A |
in pokliči Svetina!« Svetin pride hitro, se | prikloni | in pravi: »Kaj boste ukazali?« | A |
in videč, da ima pred seboj višjega uradnika, | prikloni | se globoko ter potem pobere potnikovo torbo | A |
Čestitam vam, gospod, čestitam!« Rekši, | prikloni | se še parkrat in stopi znancu malo bliže. Poznalo | A |
ekscelenci,« vzklikne hitro in se še enkrat | prikloni, | »dovolite ukazati, da vam postrežem; trudni | A |
navzočnost je bila tu motilna, torej se molče | prikloni | in se obrne iz veže ven.V istem hipu je tudi | A |
svile. . / . / stran 15 . / Koren se globoko | prikloni | prišlecema.Videti je bilo, da je vesel tega | A |
to prej navada in pravica več mesecev, in se | prikloni, | da bi Cvetani poljubil roko. Ona pa se ga ustraši | A |
navadni in človeški podobi. Miško se globoko | prikloni | in mu po stari navadi poljubi roko.Samorad bere | A |
ti praviš, Plahtalič?« Plahtalič se ponižno | prikloni | in odgovori: »Vdove Ljudmile ne poznam osebno | A |
častnikom, ki se tudi vede prav smelo. Samorad se | prikloni, | toda mati in hči se delata, kakor da ga nista | A |
z biseri in dragimi kamni. Starček se nemo | prikloni, | skrižavši roke na prsih. »Kdo si, častiti starček | A |
dragimi kamni. Starček pristopi in se nemo | prikloni, | prekrižavši roke na prsih. Samorad ga gleda | A |
sozatoženega Samorada Veselina. Dostojno se | prikloni | in nepozvan izusti: »Čital sem po naključju | A |
poda prečitano polo Erjavcu in se zopet globoko | prikloni. | Divji kozel in srnjak prikimavajoč pomigneta | A |
Mirko, ko mu ta z grmečim glasom zaukaže, naj se | prikloni | svojemu gospodu in zmagovalcu. Poveljnik | A |
živa stvar se ji klanja!« Gospa Jerinova se mu | prikloni, | rekoč: »Od kdaj ste tako ljubeznivi, gospod | A |
Dovršivši svoj posel, spleza zopet dol. | Prikloni | se na vse strani s posiljenim nasmehom, potem | A |
ko bi bilo vse, kar vidim, moje.« Sluga se mu | prikloni: | »Milostivi grof, vaše je vse, ta beli grad tukaj | A |
znane do zdaj samo iz bukev.« Gospa se nalahko | prikloni | in veli: »Pa srečno rajžo!Še enkrat hvala za | A |
in me opazi, skoči pokonci in se mi globoko | prikloni | ter pravi: »Ne zamerite, da sem se zavalil sem | A |
očetu starešini. Stopivši v hišo, se globoko | prikloni | vsem, najnižje pa starešini, in jeclja: »Prišel | A |
vstane, zleze iz klopi, poklekne in se globoko | prikloni, | gre po prstih do kropivnikov, ki stoje pod korom | A |
črnimi očmi v gospodično in se ji prav globoko | prikloni. | »Jaz sem gospod Alkohol!« izjavi. | A |
naposled le izdavi vljudnostno puhlico, se | prikloni | in nerodno ujame plesni korak ter odpleše. | A |
majavo in že od daleč ponuja sekiro, s ponižnimi | prikloni, | kimaje z glavo in z bedastim nasmeškom.Kje je | A |
šušte njene besede na uho. Prebledo obličje se | prikloni | nadenj in na vroče, potno čelo ga poljubijo | A |
učitelj, se prime za klobuk in se tako globoko | prikloni, | da bi mu bil klobuk z glave padel, ko bi ga | A |
obdrži. Potem stopi h kralju, se mu ponižno | prikloni | in pove svojo željo.Kralj mu dovoli, da sme | A |
podobnem. Nenadoma skoči Kette pokonci in se | prikloni: | »Dovolite, drage dame, ali smem najstarejši | A |
On me vleče za lase. Skoraj do tal me | prikloni. | A otroka ne spusti. | A |
zdi ravno spodobna. Hurel se je z globokimi | prikloni | poslovil od družbe.Gospod Marescot je že tako | A |
akademskim slikarjem Stanislavom Podolskym,« | prikloni | se Podolu in mu izroči dvojno polo - | A |
akademskim kiparjem Olbramom Maltzahnom,« - | prikloni | se in obdrži zadnji izvod - »pogodbo za objekt | A |
pelje mimo nje, skoči z voza in se ji do tal | prikloni. | ‘Odpusti mi, dekle, čista duša, kar sem ti, | A |
z glasbo spremljajo k vojakom.’ In ona se mu | prikloni | do pasu: ‘Oh, tudi ti mi oprosti, dobri mladenič | A |
Patera raztreseno vstane in se z nasmeškom | prikloni. | Sledi klavirski cikel | A |
Praga.« »V čast mi je,« ruski znanstvenik se | prikloni. | »Dobrodošli v Akademgorodoku.« | A |
Ploskanje. Goldanski se narahlo | prikloni: | »Leto za nami sta v Angliji Wickramasinghe in | A |
navdušenem ploskanju matematikov. Podol se zbegano | prikloni. | Na prizorišče stopi Qvietone kot Marja | A |
Nekaj stavkov znam,« se nasmehne starec in se | prikloni: | »Dobry den! Ahoj!« »Ahoj ahoj!« | A |
jedli?« vpraša Podol. »Malo kompota bom,« se | prikloni | moški. »Rabarbara je bila nekoč tu poleg čaja | A |
gromkega navdušenja. Natakar iz ‘Vuge’ se diskretno | prikloni | Ortnu. S svojo tablo ‘Pri orlu - tudi to je | A |
ljubeznivosti gospoda direktorja,« se lahno | prikloni | v smer proti Horskemu. »Še prej pa moramo dokončati | A |
zpravljal o Brunu, ergo - o sebi? Bruno se rahlo | prikloni | Angelu.Da, o enem mojih prejšnjih jazov. | B |
vzrokih Ti ni treba veliko študirati. Pa se Ti | prikloni | študentom namesto mene - in ”Rückovo“ poljubuj | B |
prejšnjega, npr. na str. 22: "Lambergar: (se | prikloni) | Dober dan, Hepi bertsdej tu ju!Pegamov glas | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |