poleno (199)

pa kot kletev . / . / stran 70 . / Še eno	poleno	zakurim Da zogleni zimski večer Ko so tudi ptice	A
gola roka, ki se je kakor počrnelo in grčasto	poleno	počasi vzdigovala in padala v beli sončni luči	A
bližja je bila. Pridigar Tobija je sunil	poleno	v ogenj, da se je zaiskrilo pod krošnje dreves	A
Poljub je že ogenj sam. Potegnil je žareče	poleno	iz ognja. -	A
smrdljivi greh razvrata. Pridigar je vrgel	poleno	nazaj v ogenj.Spet se je razžarilo, za hip zaplamene	A
ustnice, kakor so žarele njene, kakor goreče	poleno,	potegnjeno iz tistega ognja, ognjeni lok, ki	A
ležal na dvorišču. S sekiro ostro odcepleno	poleno.	Nikoli v življenju ne bom razumel, kako se lahko	A
vse do smrti. Ko pride h grmadi, poklekne na	poleno,	povzdigne obličje v nebo in v domačem jeziku	A
tam je v kakšen tank priletel posamezen kamen,	poleno	ali karkoli, to pa je bilo tudi vse.To in stisnjene	A
Ali je doma?« Juri se skloni po	poleno,	da bi skril rdečico, ki ga je oblila, čeprav	A
hudič, boš bežal,« je dejal Miha, in robato	poleno	je priletelo tako trdo mimo Gašperjeve glave	A
sama, kolikor hočeš, in za klečalo lahko še	poleno	s seboj vzameš, ampak z otroki imej usmiljenje	A
hip podstavil pod zadnje kolo razpolovljeno	poleno,	ki ga je očitno že ves čas nosil pod pazduho	A
napotil tam mimo, je Petarni za ograjo pobral	poleno	in mu stopil naproti.Že na pogled je bilo videti	A
človeka, ki je pripravljen pri vsaki priliki vreči	poleno	v pošteno kulturno delo ter mu podstaviti nogo	A
orožje! Za tako se smatrajo zgolj kol, krajnik in	poleno,	ki pa izgube v zagovoru bojevitih fantov pred	A
proti Hudourniku, je privršala čez vrt, treščila	poleno	v psa in se lotila Hudournika: »Tak, tako!Lepa	A
tla, je Lisko hitro vstal, pograbil najlepše	poleno	in ga vlekel iz bajte. »Pje, moška je ta!	A
je grčal in sovražno gledal. Ko mu je hotel	poleno	vzeti, ga je pes držal z zobmi tako trdno, da	A
si trmast!« ga je občudoval gospodar in nesel	poleno	nazaj v kočo. Ker je bilo za kuho treba vode	A
voziček krme. Tudi za kurjavo se je dobilo drobno	poleno.	Nekoč sva šla z očetom v te Delče ‒ tako so	A
korobač tiho v travo in pograbi debelo, grčasto	poleno,	ki je ležalo pod hrastom.Strašno ga zavihti	A
na vse grlo: »Nehaj! Nehaj!« Ovčar izpusti	poleno	in prime za bičevnik in z njim udrihne še enkrat	A
spustila v tek po hribu. Begunec je pobral	poleno	in zalučal bi ga ji bil v pete, da ga ni prestregla	A
špranje pri peči je zažarela krvava luč. Vlažno	poleno	je cvileč zasičalo.Kakor vzdih trpeče duše...	A
položil nazaj; v skladovnici drv je poravnal	poleno,	kamen, ki se je valjal pred durmi, je sunil	A
Prižgal si je pipo, da bi ne zaspal. Vzel je	poleno	izpod peči in ga je skrbljivo potehtal v roki	A
Drva so draga in zima je dolga. Spustil je	poleno	na tla in se je ovil z žakljevino tesneje krog	A
prikazal Lenart. ”Na krščanska tla nikar, na	poleno	poklekni, na pesek, ti Judež!Po krvavih kolenih	A
špranja v skali in v špranjo je bilo zabito	poleno.	”Tam je storil!“ je zašepetal fant in zobjé	A
»Živeti! Goreti kakor	poleno,	ki ga je bil pozabil pastir v žerjavici, ko	A
nizka in tesna, toda zakurjena; časih sem vrgel	poleno	v peč in takrat se je zasmejal rdeč plamen na	A
s postelje in se je slekel, položil je v kot	poleno	z ostrino navzgor ter je pokleknil nanj z golimi	A
potrebuje več toplote! Položil sem na ogenj še eno	poleno.	»Ali ga zebe?«	A
kot sem mislil. Če se hoče na vsak način na	poleno	možiti, je to njen prav!Tako je!«	A
zapalili na dvorišču. Pograbil je za goreče	poleno	ter hitel z njim do mesta, kjer je bila slamnata	A
pokom tudi zažigalec; valjal se je po tleh in	poleno	je odletelo prej, kot ga je vtaknil v slamo	A
Haha!l Pograbila je	poleno	iz skladanice in planila proti njemu.In gotovo	A
tisti.« Jelen je vzel z ognja na pol dogorelo	poleno	in ga začel vihteti v kolobarju.Čudno se mu	A
vzela . / . / stran 232 . / vsak svoje goreče	poleno	in odšla.Ostrorogi in Kodrolaska sta pa ostala	A
mimogrede položila v naročje kratko, pa obaltno	poleno.	Jezerna je mrtvi les zaujčkala kakor dojenčka	A
našla pri tebi, zalučila ji bodem najdebelejše	poleno	v glavo,« reče starka. »Ne vem, če jo boste	A
iskat!« dejal si je in nehoté stisnil bukovo	poleno	v pest. 7. MOŽJE LOVCI Znano je, da pred šestdeseti	A
tla, kri ga oblije. Besedo mu je zaprlo težko	poleno,	ki je priletelo od skladovnice s tnala semkaj	A
po vseh žilah, roka se je vzdignila in debelo	poleno	je zažvižgalo po zraku.Domen je dobro meril	A
vedeli kaj in od kod, priletelo je drugo, tretje	poleno	mednje, skoro nobeno zastonj.Od drv sem pa se	A
ubil, županu komolec zdrobil, Klemenu v rebra	poleno	zagnal in ne vem koga še?« »O jej, o Ježiš!	A
včeraj me je dobila za hlevom in kaj stori?	Poleno,	leseno poleno s tnala mi moli in pravi, da je	A
dobila za hlevom in kaj stori? Poleno, leseno	poleno	s tnala mi moli in pravi, da je nož, nož, čuješ	A
segla po robevnicah, pograbila vsak svoje žareče	poleno	z ognjišča in planila iz koče. »Medved!«	A
krepkega sina, ki je res naglo tolkel in sekal	poleno.	»Kaj vi veste, če se mi ne mudi!« odgovori sin	A
odgovori sin. »Precej po večerji pojdem, naj	poleno	scepim ali ne.« »Kam pojdeš?«	A
»To se ve!« »	Poleno	znaš tudi pobrati na drobnem koncu, z debelim	A
strahovito graničarju za hrbtom. Obenem trešči debelo	poleno	po Pečevi glavi, da se na mah in brez glasu	A
v desni pak je imel suho, od hrasta odtrgano	poleno.	Bledo lice, stisnjene ustnice in ognjeno, nemirno	A
te prosim!« »Proč!« kričal je brat, zavihtel	poleno	in treščil ga v Peča, da mu je žvenčé sablja	A
svoji čuhi; ko se upijani, pa da zgrabi kol ali	poleno	in začne udrihati po glavah.Mi Dolenjci pa smo	A
skladali oče drva. Oče nič ne reko, ampak vzamejo	poleno	in Tinčka tako zmlatijo, da je bil bolj mrtev	A
pobegniti. Saj pa tudi dela z mano, kakor bi bil jaz	poleno,	a ne Kekec. Čakaj me, Bedanec!Nocoj te bo strašilo	A
posvetil!« Kekec je stopil nazaj pa je zgrabil	poleno,	ki je bilo prislonjeno v kotu.Zavihtel ga je	A
Zavihtel ga je in pomeril. Potem je zagnal	poleno	skozi lino, naravnost na zver ga je zagnal.	A
je govoril v svojem strahu. »Pozabi na tisto	poleno!	Saj ni bilo poleno ‒ samo treščica je bila,	A
»Pozabi na tisto poleno! Saj ni bilo	poleno	‒ samo treščica je bila, ljubi volkec! Pusti	A
dala. Ubogi uradniki v mestih, ki morajo vsako	poleno	in premog kupiti. Rečem ti, Milka, ne daj, da	A
do obisti. Misli, da bi stopil ven, pobral	poleno	in ga zalučal proti njej, a ve, da se take ptice	A
in pogledal, če leži kje blizu kakšno ribje	poleno.	Večkrat je kaj nabol in prinesel domov.	A
nekdo za njim in ravno v tem hipu votlo zapoje	poleno	in odleti na zid, da me strah prešine, ker glas	A
desnim ušesom je zaznamovala kraj, kamor mu je	poleno	priletelo.Ko ga položé na posteljo, mu oče,	A
preobleklo. Ko grem mimo vaše drvarnice, poberem	poleno	in kakor bi se z njim skušal, ga sučem v desnici	A
kar ti je znano. Toliko se spominjam, da sem	poleno,	ko je že letelo, nazaj želel.Prepozno je bilo	A
kot svet, velika kot hrast, črna kot ožgano	poleno,	oči je imela velike, kakor tolarji Marije Terezije	A
odgovori polhar, zgrabi, kot bi pihnil, goreče	poleno	in neusmiljeno udriha hudiča po glavi in kosmatem	A
rebra, je čudno in rezko zakričal, pograbil	poleno	in ga zalučal kmetu v glavo, da se je hipoma	A
hipoma zgrudil na zemljo. Potem je pobral drugo	poleno	in ga hotel vreči na ležečega, ali priskočili	A
ploščo. Paziti je morala, da je ni kaj zadelo,	poleno	ali trska, drugače je bilo njeno delo lahko	A
kamorkoli je že prišel, Kleiner Perkins vrgel	poleno	pod noge.Njegov predlog so zavrnili kar šestdesetkra	A
pomirjujoče. V kaminu se je sesipalo žareče	poleno	in zaradi nekaj kozarčkov žganja, ki jih je	A
zgodovinarji) so nam med delom vrgli pod noge kako	poleno;	nekateri (npr. novinarji rumenega tiska) so	B
kaminu ob notranji steni tli že skoraj izgorelo	poleno.	Pred kaminom stoji okrogla miza s starinskimi	B
zamolkli sij žerjavice. Janez pristavi novo	poleno.	Bruno telefonira.	B
vseh koncih in krajih, kjé bi dobil obrabljeno	poleno,	da ga vrže v prokleto ”dekadenco“.Zaduhlo ozračje	B
čas obdelovala naprej. Eden je zgrabil goreče	poleno	in drugega zasmodil čez oči, da je padel naravnost	B
zase skuhati kavo, pa ni drv. Cel zug faše eno	poleno,	ki se razžaga na 4 dele, vsak švarm dobi en	C
združitev zdaj enemu, zdaj drugemu vrgli kakšno	poleno	pod noge - umaknili iz igre, je stopil na sceno	D
ministrskih predsednikov, mimogrede vrgel še	poleno	pod noge Angeli Merkel. Vsi so se namreč znova	D
GLS in skeptiki so v tej zahtevi videli novo »	poleno«	.Ne glede na to sta predsednika uprav omenjenih	D
samo čaka, da mu bo lahko podtaknil še kako	poleno.	Razdor je enega dramatičnih vrhuncev dosegel	D
prejšnjega režima so tu in tam zalučali kako	poleno	pod noge prišlekom, še povsem neukim »tehnologije	D
doma z drvmi. Vsak naj si izbere sebi primerno	poleno«	.Tako je planinsko društvo Radovljica, lastnik	D
žaganju drv, mu je s plošče cirkularja priletelo	poleno	v predel levega očesa. Ponesrečenega so s helikopter	D
škodovati mladim talentom in jim vrgel kakšno	poleno	pod noge?Hm ...	D
zagotovo segrel vsaj za še nekaj stopinj. Največje	poleno,	ki se bo znašlo na ognju, pa je seveda Evropska	D
platno bodisi na strešno opeko, na razcepljeno	poleno	ali les ..., kjer razkrivajo njeno notranjost	D
manjše morske ribe s temno prečno progo, 14.	poleno,	16. sovjetski šahovski velemojster, nekdanji	D
le islamskih - političnih frakcij. Največje	poleno,	ki si ga je Powell v ponedeljek vrgel pred noge	D
Včeraj opoldne so ga policisti še iskali. P. B.	Poleno	ga je udarilo Laško -	D
navil okoli cepilnega pripomočka in zavrtel,	poleno	pa je D. G. močno udarilo po roki. P. B. Svinjina	D
kakor bi kleno rekli: Ta pa je res naše gore	poleno!	Minister za informiranje Stanič nadaljuje	D
bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. J. S.	Poleno	v trebuh Letuš -	D
ga objema, ko ne visi na njem kot suho otrplo	poleno,	je objem psa.Edini, ki se odzove objemu in se	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani